Ž.Turk: Slovenija 2.0

7
224

Metafora, ki jo vladajoča politika uporablja za slovenski razvoj, so vlaki. Bomo šli na nemško-francoski vlak, ali bomo ostali na postaji. Smo v francoskih vagonih ali na nemški lokomotivi? Metafora, ki jo uporabljamo nekateri na drugi strani, so računalniki. Resetiranje, Slovenija 2.0 … Razpravo je iz paradigme vlakov premakniti v pradigmo računalnikov; iz 19. v 20. stoletje.

/ .. /

Osrednje izgublja proti tistemu, kar je zunaj in kar je na obrobju. Primeri so npr. gibanje TeaParty v ZDA, Piratska stranka v Evropi, upadanje deleža, ki ga na volitvah dobivajo največje stranke (npr. VB, Nemčija), vplivnost zelenih gibanj v Nemčiji, Cameronova velika družba, Pezdirjeve akcije, krepitev moči civilne družbe, civilnih iniciativ, lokalnih list …

Nekaj takega – nasloniti se na tiste zunaj – smo poskušali že pod prejšnjo vlado. V Odboru za reforme je spremembe načrtovalo okrog 150 ljudi iz civilne družbe. V razvojnih skupinah Sveta za konkurenčnost je sodelovalo okrog 120 znanstvenikov in podjetnikov. Žal se z ničemer od tega se ne nadaljuje. Reforme vlada vsiljuje, ne da bi iskala širše soglasje. Za zelo majhne korake je v državi velik prepir, celo referendumi. Svet za konkurenčnost pa je bil celo ukinjen.

Panelisti, ki sem jih povabil, tudi niso z vrha piramide, ampak iz središč krogov. In vsak po svoje demonstrira nek aspekt Slovenije 2.0. Spominjam se jih po naslednjih izjavah:

Petra Matos

“Ne čakajmo na druge, prevzemimo odgovornost.”

“Stopimo skupaj.”

Andraž Tori

“Odločiti se je treba: gremo na Balkan ali v Silicijevo dolino.”

“Ne zahtevamo veliko. Samo okolje, ki te ne onemogoča.”

Tomaž Štih

“Kar se mnogim zdi politična apatija je v resnici politična zahtevnost.”

“Človeška cena vstopa v politiko je previsoka”.

Peter Frankl

“Slovenija 2.0 pride, ko bo za Slovenijo 1.0 zmanjkalo denarja.”

“V slovenskih medijih že dolgo ni bilo toliko korakanja”.

Vec: blog Žiga Turk

7 KOMENTARJI

  1. Vse lepo in prav, vendar je potrebno v Sloveniji najprej očistiti situacijo,tako da bo možno bodočnost graditi na zanseljivih temeljih.
    Ob razpadu Jugoslavije in ustanovitvi nove države Slovenije, nismo očistili družbe in smo pričeli graditi državo na nekem konglomeratu najrazličnejših struj, med katerimi je ostal pro jugoslovanski socializem.
    Tako je še dane mnogo državljanov prepričanih, da je bila sprememba družbenega režima polomija. V Jugoslaviji smo vsi žeiveli dobro, nič nam ni majnkalo in vsi smo bili zaposleni. Takšen je vtis, nihče pa ne pomisli, da je Jugoslavija pravzaprav razpadla zaradi gospodarskega propada.Pred radikalnim političnim razpadom Milka Planinc, ki je bila sicer sposobna in odločna, ni mogla zagotoviti več osnovnih potrebščin za normalno življenje državljanov in je tako prišel najprej gospodarski zlom, sledil pa mu je politični, ki je zasenčil prvega tako, da je večina državljanov nanj pozabila.
    Če želimo in menim, da moramo pvzpostaviti 2. republiko, je potrebno najprej zgraditi solidne temelje. Te pa je možno zgraditi le, če počistimo s starimi zablodami, ki vedno znova pridejo na dan in jih tako radi prodajajo funkcionarji bivše države, ki hlinijo preobrazbo v demokrate.
    Preobsežno bi bilo elaboriranje vseh zablod, ki jih uganjajo ti preoblečenci, narod pa jih ne more ujeti, ker so mojstri svoje obrti.
    Naj pokažem samo zablodo pri izbiri voilnih funkcionarjev v državi.
    V komunizmu svobodnih volitev ni bilo. Volitve so bile le farsa in v bistvu potrjevanje vnaprej določenih izbrancev. Ti se seveda nso sami izbrali, temveč so delo opravljale tako imenovane kadrovske komisije, ki so bile le paravan za demokracijo. V bistvu so izza teh stali tisti, ki so dejansko izbirali določene funkcionarje, ki jih je komisija formalno potrdila, nato pa so bili proglašeni kot kandidati, ki jih je narod “izvolil” na volitvah.
    Takšni postopki so identični postopkom današnjega “maršalata” ko predsednik na “demokratičen” način izbere kandidata in ga predlaga državnemu zboru, ali vladi v izvolitev, ali potrditev.
    Predsednik, ki v Sloveniji nima formalnih pooblastil je dejansko predsednik kadrovske komisje CKZK. S pomočjo bivšega predsednika, ki je deloval na enak način in s pomočjo ljudi v zakulisju izbirajo in na vodilne položaje postavljajo ljudi, ki bodo s svojim delovanjem zagotavljali kontinuiteto.
    Ob takšnem dejstvu, je iluzorno pričakovati, da bodo novi in naivni strokovnjaki zmogli kaj več, kot slediti koninuiteti in cepetali bomo na mestu.
    To je le eden primer, jih je pa še mnogo, Dokler ne bodo odpravljena večina sistemskih napak, ni možno govoriti o izboljšanju.

  2. V Jugoslaviji smo živeli dobro, potem je bila pod Drnovškom zgodba o uspehu.

    Pod Janšo, kjer nam je po vseh kazalnikih šlo najboljše, pa smo naenkrat ugotovili, kako slabo živimo…

  3. Ančkinega odgovora ne razumem prav, je pa dobro, da dodatno pojasnim svoje pisanje.
    V Jugoslaviji je bilo obdobje, ko se je nenadoma standard dvignil in življenje je bilo primerljivo z življenjem v razviti Evropi.
    Takšen dvig standarda seveda ni omogočila jugoslovanska politika in komunistični režim, pač pa milijon in pol gastarbajterjev, ki so zsalužili toliko kot 6 milijonov Jugoslovanov in pa izdatni krediti. Torej ni bila zasluga za rajsko satnje umna politika in tovariš Tito, temveč pridni zdomci in krediti.
    Vse to se je kmalu obrnilo in prišli so hudi časi, ki jih sicer umna in sposobna Milka Planinc ni mogla rešiti. Amerika se je odločila, da naredi konec s komunizmom in zaprla je finančne pipe in ugonobila Sovjetsko zvezo, kjer so začeli jesti travo in kot žrtev istih ukrepov je padal tudi Jugoslavija.
    To bi morali ekonomisti in filozofi vedeti in nehati s sanjami o nekem socializmu, ki da ima še možnosti za uveljavitev. Takšen režim ne nudi možnost preživetja ne državi, ne ljudem. Ostala dva bisera, Kuba in Severna Koreja sta zgled tega.
    Tudi Slovenija se še otepa s komunizmom in posledice so vidne.
    Nujne reforme in popolna uveljavitev tržnega gospodarstva nas še čakata. Vsako zadrževanje in odlašanje pa povzroča ohranjanje državne lastnine, ki je ranljiva in žrtev tatov, ki se pod krinko socializma izmikajo pregonu in kaznim. Največja katastrofa pa je kolektivizem, ki pokriva vse pore družbenega življenja in pokriva vse lopovščine v državi. Časopisi ne pišejo o lumparijah, sodišča ne sodijo, policija ne preiskuje, tožilci tožijo po naročilu, bankirji posojajo denar po vezah
    parlament sprejema zakone, ki maksimalno ščitijo lumparije in vse to pod parolo ohranjanja naciolalnega interesa in tako dalje in tako dalje.
    Nad vsem tem kraljujejo nedotakljive figure, ki jih anketarji, novinarstvo in ubogljiva raja obožuje in tako se utrjujejo na lestvicah priljubljenosti, nihče pa ne ve kakšne zasluge pa imajo ti ljudje?
    Kaj pa je naredil Poročnik takšnega, da je na lestvici priljubljenih na 2. mestu? Ali pa predsednik Tuerk? Kaj je on naredil, da je tako priljubljen? Je morda povišal plače, zmanjšal brezposelnost, zgradil kakšen vrtec, zmanjšal čakalne dobe pri zdravnikih? Je morda omogočil kredite delavkam v Preventu? Kaj sploh je ta človek naredil Slovencem, da je tako priljubljen?
    Mar njegova priljubljenost ni podobna Leninovi, Srtalinovi, Castrovi in tudi Titovi?
    Mar za stanje duha v državi niso odgovorni intelektualci?
    Kaj pa ti počno? Vsi imajo službice, kjer sicer za male denarčeke še manj naredijo in hvalijo režim in režimske vditelje, da cankne še kakšen belič v žep? Po novem celo heroj Stane! In potem pišejo in hvalijo svoje gospodarje tako kot znamenita Spomenka Hribar, ali še bolj ponižni Janaz no, ne Janša, temveč Markeš. In sevdeda razni Repovži, Ježi in Štrajni in njim podobni vse do neumnih primitivcev kakršen je Karba.
    S takšno prtljago seveda Slovenije 2,0 ne bo! Potrebne bodo čistke, kajti samovoljno se takšni tipi ne bodo predali, saj se bodo borili za svojo eksistenco. Nekateri od njih se bodo sicer uklonili. Morda je najbližje temu Markeš, ki je že naredil preval in je tega vajen in bo svojo rektofilozofijo nadgradil s kakšno novo teorijo.

  4. Malo ironičen pristop do tega, s čimer nas filajo levičarski mediji.

    Objektivna dejstva govorijo čisto drugače, kot nam pravijo.

    Drugače si pa pravilno napisal.

  5. Türk je lahko tako priljubljen, ko je pri medijih zaščiten kot kočevski medved.

    Ko je varal ženo, ni o tem pisal noben levičarski medij. Ko je lagal, so se vsi spravili na Janšo zaradi malo pomešanih dokumentov, nihče pa ni povedal, da že originalni dokumenti Türka postavljajo na laž.

  6. “Türk je lahko tako priljubljen, ko je pri medijih zaščiten kot kočevski medved.”

    Človek ne more biti priljubljen zgolj zaradi medijev. Navsezadnje se lahko mediji nenadoma obrnejo proti njemu in ga raztrgajo. Samo poglej, kaj se dogaja s Kresalovo.

  7. Türk je zelo zaščiten v medijih. Zelo redki si upajo sploh kaj dosti kritizirati njegove poteze. Je pa naredil nekaj veliko spornih potez. Predvsem je absolutno levičarsko pristranski.

    Zadnja stvar je njegova operacija. On je velik zagovornik državnega zdravstva (tega, kar imamo danes). Pa kljub temu se je šel operirati v tujino za operacijo, ki bi jo lahko opravili pri nas.

    To je sicer manj sporno kot pri Kučanu, ker je šel na lastne stroške (če mu lahko verjamemo). Je pa sporno, da zagovarja naše zdravstvo, sam mu pa ne zaupa.

    In čudno. Samo Finance in Žurnal sta pisala o tem, kako je to sporno.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite