Žiga Turk, kandidat št. 8

27
1270
dr. Žiga Turk

Odločil sem se, da kandidiram za poslanca Slovenije v Evropskem parlamentu. Kandidiram predvsem zato, da na evropskih volitvah podprem Novo Slovenijo – zmerno, konstruktivno, desno-sredinsko stranko. Njen program in načela si v Sloveniji zaslužijo več pozornosti. Nova Slovenija je po mojem mnenju še najbližje ravnotežju med spoštovanjem in varovanjem naše in evropske kulture in tradicij, spodbujanja podjetnosti in inovacij,  ter krščansko skrbjo za sočloveka in naravo.

Naravnost moram povedati, da kandiram zato, da bi se kaj premaknilo v Sloveniji, da bi postala Slovenija bolj evropska in manj ujeta v vzorce preteklosti. Kampanja bo priložnost za to, da povemo kakšno Slovenijo si želimo. In tudi kakšno Evropo.

Kandidiram kot zadnji na listi. Moje možnosti za izvolitev so astronomsko majhne. Če pa bi se to vendarle zgodilo, pa bi bil to znak, da v Sloveniji obstaja dovolj volivcev, ki podpirajo to, za kar se, odkar sem v politiki, zavzemam. Za zmernost, treznost in racionalnost..

Morebitna izvolitev na podlagi preferenčnih glasov bi pomenila velikansko odgovornost do volivcev in tudi velikansko priložnost. Odgovornost je do volivcev, ki bi se odločili poslati v Bruselj prav mene. Tem moram za vsak slučaj povedati, kje vidim priložnosti evropskega poslanca iz Slovenije.

Evropski poslanec ima možnost vplivati na stvari doma, ne da bi bil del domačih ribarij in kombinatorike. Priložnost gosta na strankarski listi je, da je lahko neodvisen in samostojen. S svojo glavo sem mislil do zdaj, s pozicije poslanca bom lahko še bolj. O Ljubljani in o Bruslju. Priložnost vidim v tem, da z infrastrukturo, ki jo ima evropski poslanec na voljo, lahko poživi civilno družbo in civilno-družbene razprave o političnih zadevah tukaj v Sloveniji.

In seveda so tudi evropski izzivi. Mislim, da evropski poslanec za Slovenijo lahko največ naredi, če je vpliven na svojem področju. Npr. na področju inovacijskih politik, digitalne agende, 4.industrijske revolucije ali česa podobnega. Če na nekem področju potrebujejo njegovo sodelovanje, potem bo lahko v nekem trenutku zahteval, da sodelujejo pri nečem, kar zanima Slovenijo.

Na evropskem nivoju me zanimajo štiri področja.

Prvič, nadzor meja in zagotavljanje varnosti. Unija ne more varovanja meja in težav z migranti prepustiti državam, ki so slučajno na mejah. Prav tako borba proti terorizmu zahteva tesno sodelovanje varnostnih organov članic.

Drugič, inovacije. Če želimo v Evropi še naprej dobro živeti, če želimo, da bodo tudi najrevnejši imeli človeka vredno življenje, dostop do šol in zdravstva, moramo ostati med tistimi, ki ustvarjajo novo znanje in ki ga pretvorijo v poslovni uspeh. Skupen evropski prostor inovacij in skupni evropski trg, kjer ideje lahko zaživijo, so bistvene. Predvsem na področju digitalne agende, industrije 4.0 in zelenih tehnologij ima Unija ogromno priložnosti, ki pa se ne bodo uresničile same od sebe.

Tretjič, Unija mora ponovno premisliti svoj geostrateški položaj. Tesno sodelovanje z ZDA je samoumevno. Mora pa Unija ponovno premisliti svoj odnos do Rusije.  Rusija je bila in je del Evrope. Ruski umetniki in misleci so del evropske kulture. Napetosti z Rusijo se evropske napetosti. Kot so bile nekoč evropski problem napetosti med Nemčijo in Francijo, pa so se razrešile v evropski uniji. Rusiji je treba povedati, da je njena agresija na Ukrajino nesprejemljiva. Hkrati pa je treba strateško razmišljati o zbliževanju Rusije in Unije.

Četrtič, zadnjič in ne najmanj pomembno: prihodnost Evrope. Riše se spopad med unionisti in nacionalisti. Med tistimi, ki bi naslednji mandat razmišljali o novih pogodbah, ki bi povečale pristojnosti Bruslja in ustvarjale združene države Evrope oz. Zvezo evropskih socialističnih republik. In tistimi, ki v Bruslju vidijo dežurnega sovražnika za vse slabo in bi za majhne domače volilne zmage žrtovali Unijo.

Razumem nacionaliste in razumem unioniste

V naslednjem sklicu bo potrebno najti sintezno obojega. Ta je lahko samo v tem, da je Unija unija suverenih držav; da se Unija skoncentrira na tisto, kar kot Unija lahko počne bolje od članic – nekaj prioritet sem naštel zgoraj – ne pa, da se vtika v vse mogoče, s čemer bi uradniki v Bruslju opravičili svoj obstoj.

Unija mora nehati biti projekt. Unija mora pragmatično izpolnjevati naloge, za katere je bila ustanovljena. Inštitucije so tukaj, v njih so več kot kvalificirani uradniki, inštitucinalna zgradba je postavljena. Morda ni idealna, ampak spreminjanje pogodb je povezano s toliko ovirami in tveganji, da se je treba skoncentrirati na to, kako to, kar imamo čim bolje uporabljati, ne pa sanjati o tem, kakšna unija bi bila boljša in se pri nedelovanju izgovarjati na nedokončanost.

Evropejci smo se ves čas zavedeli, da sodimo skupaj

Kar manjka, niso nova modrovanja o prihodnjem administrativnem ustroju niti izumljanje nekega novega smisla Unije. Smisel obstoja unije je, da predstavlja otipljivo ogrodje za tisto, kar vsi čutimo, da obstaja, ne da se pa zgrabiti – to je naša enkratna in neponovljiva evropska kultura in civilizacija, ki ima temelje v judovski-grško-krščanski tradiciji in ki je temu delu sveta omogočila razvoj in blagostanje, ki ga zdaj vsi posnemajo. Evropa nikoli, ko je napredovala, ni bila monolitna, Evropejci so tekmovali med seboj, včasih so se borili na smrt, ves čas pa smo se zavedeli, da sodimo skupaj. Zaradi naše skupne kulture.

Cilj je bolj evropska Slovenija in bolj pragmatična Evropa

Izvolitev s preferenčnimi glasovi je malo verjetna, ne gre pa napor kandidature v nič. Vredno se mi zdi poskusiti, saj je vredno podpreti zmerne, trezne, desno-sredinske politike, kakršne v Sloveniji zagovarja Nova Slovenija. Počaščen sem za priložnost, da lahko gostujem na njihovi listi. Verjamem v njen uspeh, ker predstavlja tisto, kar Slovenija potrebuje: zmernost, konstruktivnost, racionalnost. In Slovenija potrebuje tudi sporočilo, da obstaja alternativa.

27 KOMENTARJI

    • Tipično slovensko: najprej pogledamo, čigav je kdo oziroma od kod je prišel, kar je napisal, pa je v drugem planu, nepomembno. Z vsem, kar je dr. Turk napisal, se globoko strinjam. Res je nujna simbioza, zdrava uravnoteženost med unionisti in nacionalisti. Najmanj dober za Evropo je njun duel. Končno tudi evroskeptiki niso nastali čisto brez razloga. Marsikaj v sedanji združeni Evropi ne deluje dobro; birokratizem se je razpasel prek vseh meja. Neverjetno, s kakšno lahkoto Bruselj udriha po višegrajskih državah, zlasti Orbanu, pa proti Le Penovi, Salviniju in še kom, pa so njihovi pogledi povsem legitimni, in kar zadevo skrb za evropsko identiteto, povsem na mestu. Kaj se niso očetje združene Evrope, Schuman, Adenauer in De Gasperi zavzemali za Evropo narodov? Predvsem unionisti bodo morali stopiti korak nazaj, sicer bomo dobili, kar dr. Turk posrečeno imenuje, Zvezo evropskih socialističnih držav, neko brezoblično gmoto po zgledu kulturnih marksistov. Skratka, nujna je sinteza obeh orientacij.

    • Kaj pa je narobe, če je član SDS ali morda NSI? Za vas je očitno narobe samo to, da ni član SD ali Levice. Njegovi pogledi na bodočo Evropo pa vas sploh ne zanimajo. Tipično slovenski “vaši” in “naši”. Slovensko katastrofalno razdvojenost – vemo kdo in s kakšnim namenom jo je z revolucijo povzročil – bomo postopno odpravili le z veliko pogovora, soočenj, izmenjavo stališč, tudi konfrontacij, kar nam je toplo in dobronamerno priporočil veliki prijatelj Slovencev, nekdanji ameriški veleposlanik Mussomeli, pa je doživel ploho obtožb s strani zadrtih boljševikov. Razdvojenosti ne bodo odpravila nobena simbolna spravna dejanja, še manj pa vnaprejšnja izključevanja in pogojevanja, kakršna se je privoščila vladajoča koalicija. Rezultati prihajajo.

  1. Zmernost?

    Kako je človek lahko zmeren do monopolov in preteklih zločinov? To sta dva mlinska kamna okoli slovenskega vratu, ki nas vlečeta navzdol. Zmernost do teh dveh pojavov pomeni tudi pristajanje na zmerno ali počasno razvojno dinamiko.

    Gospod Turk, treba je odpraviti vzroke našega zaostajanja. Zdravljenje zahteva učinkovito in ne všečno terapijo.

  2. Videti je dober kandidat, ki pozna prednosti in napake EU.
    Če bodo EP zasedli njemu podobni poslanci, ki jim je jasno, čemu povezava koristi in kje škodi, bodo vse članice EU uspešno napredovale. S tem bo EU postala vzgled dobre prakse za demokratično združevanje in sodelovanje tudi v afriškem oz. arabskem svetu.

  3. Projektu Zdruzene Evrope grozi, da bo na tak nacin obtical na pol poti. Evidentno je, da bi bilo koristno, ce bi imela EU med drugim mocno skupno zunanjo politiko in skupno varnostno-obrambno politiko. Mnoga vprasanja, recimo tudi mnoga ekoloska, se smiselneje lahko resujejo na nivoju kontinenta in planeta, kot na nacionalnem. Spet druga na regionalnem in lokalnem.

    Temu pravimo tudi subsidiarnost. Za moj okus je Turk nekoliko prevec zagledan v nivo nacionalnih drzav. Trend krepitve nacionalizmov in nacionalnih egoizmov ni dober. V skrajnem primeru nas lahko pripelje v nove vojne v Evropi, replike ze skoraj pozabljenih.

  4. Da, seveda. Z nerazčiščeno slovensko zgodovino in vsemi posledicami, ki izhajajo iz nje, pa se bo ukvarjala še naprej samo SDS. NSi, kot menda moderna evropska stranka, bo skrbela za našo prihodnost. Kakšna prihodnost naša čaka brez nerazčiščene zgodovine? NSi je stranka brez prihodnosti. Toda glasove vedno krade samo SDS. To je tudi očiten smisel njenega obstoja. NSi postaja najbolj nepotrebna in najbolj negativna stranka slovenskega poltičnega zemljevida. Vse te zgornje pohvale komentatorjev dokazujejo, kako smo Slovenci abnormalno dovzetni za manipuliranje. Sladke besede in obljube na nas delujejo kot bombonjera. Jaz se ž ne bom pustil pretentati nekomu, ki mi bo obljubljal indijo koromandijo, pri tem pa pozabil na temelje, kjer naj bi ta IK stala. Slovenska podlaga je prevrtana, črviva od udbovskih, komunističnih, borčevskih, marksističnih in antifašističnih črvov (ki so vsi ena in ista parazitska in brezvestna družina).

    • Berem: ” Jaz se že ne bom pustil pretentati nekomu, ki mi bo obljubljal Indijo Koromandijo, pri tem pa pozabil na temelje, kjer naj bi ta IK stala.” Globoko se strinjam z napisanim. Tudi jaz ne bom (več) dal volilnega glasu JJ&SDS.

  5. Nekaj povzetkov pred volitvami:

    NSi bi želela pred volitvami zamrzniti članstvo Orbanove stranke v EPP, SDS in SLS pa temu ostro nasprotujeta.

    Stranka Nova Slovenija (NSi) je s slovesnostjo na Bledu počastila 30. obletnico krščanske demokracije v Sloveniji. NSi se namreč šteje za vrednotno, idejno naslednico Slovenskih krščanskih demokratov.

    Glede na to, da stranka NSi obstaja komaj 18 let je malo čudno, da proslavljajo nek jubilej, ki si ga štejejo kot za svojo 30 obletnico.

    Tonin na Bledu: “Jasno je, da v NSi ne gradimo na kultih osebnosti, ampak na vrednotah, ki nas povezujejo, zato smo tudi preživeli najhujše viharje,”
    ===========
    Pri NSi s takimi izjavami zopet več kot očitno provocirajo, in upajo da bodo sprožili reakcijo in se potem naredili za žrtev napadov. Že kar ustaljena metoda, to pot pred volitvami kaže, da si ćeli Tonin konfrontacije z SDS.

    Sedaj pa še “prepir” o tem kdo naj bi povabil Webra v Slovenijo:

    http://nova24tv.si/slovenija/politika/kdo-je-povabil-webra-v-slovenijo-tonin-trdi-da-nsi-v-sds-menijo-da-gre-za-dokazljivo-neresnico/

    Lahko se zgodi, da bo NSi ostala brez poslanca v EU parlament. Stranka se s svojimi dejanji uvršča na levo, tam pa je velik dren.

Prijava

Za komentiranje se prijavite