Dejan Židan, ki je položaj ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prevzel pred dobrim letom in pol, je v ospredje svojega delovanja postavil drugačen odnos do vprašanja samooskrbe s hrano in prehranske politike v Slovenije. O tej temi, ki bo tudi rdeča nit letošnjega radgonskega sejma, smo se z ministrom Židanom pogovarjali minulo sredo, prvi dan po njegovem prihodu z dopusta, ki glede na aktualno dogajanje v vladi ni bil tako sproščen kot lani.
K zagotavljanju večje samooskrbe s hrano naj bi kot eden ključnih mehanizmov prispeval zakon o kmetijskih zemljiščih, ki med drugim ne bo več omogočal tako lagodne prekategorizacije kmetijskih zemljišč v stavbna. Ob sprejemanju tega zakona ste se zamerili marsikakšnemu lobiju, pa najbrž tudi navadnim državljanom, ki so hrepeneli po boljšem kosu parcele, zdaj pa mora zanjo odšteti več?
Na kmetijska zemljišča smo doslej gledali napačno, kot na nekaj, kar je zlahka dosegljivo. Če samo pogledamo, kako smo pri nas gradili vse velike centre, zato, ker je bilo to najceneje, čeprav bi moralo biti najdražje, saj so se gradila tudi na najboljših kmetijskih površinah. Če gremo na katerokoli slovensko planoto in pogledamo po ravnici, vidimo, da so hiše posejane tako, kot bi nekdo metal lego kocke. Naredili smo torej zelo veliko napak, ampak zdaj je treba ta proces zaustaviti. Z novim zakonom gradnjo usmerjamo v strnjena naselja, po načelu gradi tam, kjer je ceneje, najceneje pa je znotraj naselja, kjer je v večini primerov boniteta nič. Kadar pa gradiš industrijske cone, pa gradi tam, kjer ne konkuriraš proizvodnji hrane. Veliko je še namreč nekmetijskih ali pa slabih kmetijskih zemljišč z nizko boniteto, veliko je pogozdenih, ki jih imamo preveč, zato usmerjamo gradnjo tja. Iz zemlje tako znova delamo dobrino in povečujemo njeno vrednost in s tem povečujemo tudi vrednost kmetu.
Kako je v teh dneh delovati v vladi, ki kar poka po šivih? Kako negotovost v zvezi z morebitnimi predčasnimi volitvami vpliva na delovanje ministrstva?
Pri proizvodnji hrane in v kmetijstvu nasploh smo si zadali zelo jasen cilj, kam želimo priti do leta 2020. Naša glavna skrb je, da temu sektorju zagotavljamo stabilnost, saj so razmere v Evropi zelo negotove. Sicer pa se ministri menjujemo, kar je prav. Novi prinese nove ideje, novo energijo, resor pa mora biti tako urejen, da nemoteno deluje, ne glede na to, kdo je minister. Kar zadeva mojo osebno kariero, pa se še nisem odločili, ali sploh želim ostati v politiki. O tem bom začel razmišljati, ko bo jasno, ali predčasne volitve bodo ali ne.
Če bi vam v morebitni desni vladi ponudili ministrsko mesto, glede na to, da strankarsko niste opredeljeni, bi ga sprejeli?
S tem vprašanjem se ne obremenjujem, gre samo za to, ali si sploh želim ostati v politiki, saj je delo v politiki v Sloveniji precej neobičajno.
Več: Siol
