Zgodba o dveh pravnih mnenjih

3
364

V preteklih dneh sta se slovenski medijski prostor (predvsem glavni akterji tega prostora oz. MSM) in posledično slovenska politika ukvarjali z objavo nemškega tednika der Spiegel, ki je razkril, da je pravna služba Evropske komisije podala mnenje, da ima Slovenija prav v zvezi s sporom z Hrvaško. Se pravi, da Hrvaška krši pravo Evropske unije. Ali če citiram RTVSLO: V mnenju z datumom 14. maj 2018 je pravna služba zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe predstavila Slovenija glede kršitev prava EU-ja s strani Hrvaške, drži in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.

Glavni slovenski mediji so zagnali vik in krik, prav tako pa so vik in krik zagnali nekateri slovenski politiki, še posebej tisti iz t.i. levega političnega spektra. Med drugimi tudi Tanja Fajon, ki je omenjala celo, da bi moral Juncker razmisliti od odstopu. (sam sicer mislim, da bi o tem moral razmišljati že dlje časa in zaradi drugačnih razlogov). Skratka zgodil se je složni medijski in politični napad na Evropsko komisijo in njenega šefa Junckerja.

Vendar ne gre prezreti dejstva, da je celotna zadeva nekoliko sumljiva oz. da ne gre za nič kaj drugega kot za medijski spin. Zakaj? Bivši predsednik vlade in zdajšnji zunanji minister Miro Cerar je za oddajo 24 ur zvečer dejal, da je vedel za pravno mnenje komisije, saj naj bi mu to povedala evropska komisarka iz Slovenije, ki sliši na ime Violeta Bulc. In ne samo to, o tem naj bi pisali že hrvaški mediji. Pri tem se postavlja seveda logično vprašanje, zakaj ni tega Cerar razkril že takrat, ko je za zadevo izvedel? Ali zakaj ni ničesar o tem povedala naša komisarka?

Da je zadeva postala še bolj smešna, je poskrbel voditelj Odmevov Slavko Bobovnik, ki je v omenjeni oddaji obravnaval to tematiko. V drugem delu slednje bi moral gostiti opozicijske stranke, vendar te niso prišle. Razlog naj bi bil ta, da se SDS, NSI in SNS niso strinjale, da bi sodelovala tudi Levica, ki po njihovem mnenju ni opozicijska stranka. Nato je predstavil mnenje slovenske parlamentarne pravne službe, ki je stališču prej omenjenih strank pritrdila. Se pravi, prej so gledalce okroglih deset minut prepričevali o tem, kako ni prav, da Evropska komisija ne upošteva mnenja pravne službe, potem pa objavili prispevek, kjer slovenska oblast dela popolnoma isto. Za nameček so objavili še odgovor predsednika parlamenta Dejana Židana, ki je dejal, da je to pač mnenje neke pravne službe.

Velja se še vprašati, čemu je bil ta spin namenjen? Morda je bil potreben zato, da bi lahko slovenska oblast rekla, da ji sedaj ne treba prodajati NLB-ja? Morda pa je bil namenjen čemu drugemu. Navadni državljani lahko samo ugibamo.

Pri sporu z mejo gre za politični problem, ki ga samo po pravni poti očitno ne bomo mogli rešiti. Gre za to, da mora Slovenija pridobiti čim več zaveznikov v EU, da se potem pritisne na Hrvaško in se začnejo stvari premikati naprej. Kako shajata politika in  pravo, pa je že dalj časa jasno. Ko namreč politiki pravna mnenja in odločbe ustrezajo, jih upošteva, ko jim pa ne, jih pač ne upoštevajo. To je kruta realnost.

AFP PHOTO/ HRVOJE POLAN

3 KOMENTARJI

  1. Povsem mogoče je bil spin namenjen utemeljitvi, da ni potrebno prodati NLB. Dvojna merila, oblastno kršenje zakonov in ustave, butalsko vztrajanje na uveljavitvi za Slovenijo katastrofalne razsodbe Arbitražnega sodišča idr. je slovenska kontinuitetna stalnica. Tu se samo po sebi ne bo nič spremenilo in status quo bo še naprej želeno stanje.

    Globinske spremembe se pa dogajajo v Evropi. V Nemčiji je AfD postala najmočnejša stranka v vzhodni Nemčiji in druga najmočnejša na ravni celotne države. V Franciji Macron beleži najnižjo podporo v zgodovini v tem obdobju mandata. Nacionalna fronta deli prvo mesto v popularnosti. V Italiji klasičnih levih in desni centrov ni več. Zanimiv bo izid spomladanskih volitev v Evropski parlament. Zaradi zgrešene pretekle politike se v Evropi vse spominja, le Slovenija stopica na mestu in ostaja ujeta v preteklost.

    Toda če se bo spremenilo vse okoli nas, se bo tudi pri nas moralo kaj spremeniti. Smo premajhni, da bi bili neodvisni od zunanjih vplivov. Globalna evropska sprememba bo morala vplivati tudi na nas. Upajmo, da v pozitivni smeri.

  2. tine … “dvojna merila …”
    —–
    Ta dvojna merila si lahko razlagamo še na en drug način, in sicer da tisto kar nas pripelje do CILJA je sprejemljivo.
    Kar pa nas od njega oddaljuje, pa pod nobenim pogojem ni (ne sme biti) sprejemljivo.
    Deluje na podzavestni ravni, kjer je “sistem vrednot” ponotranjen do te mere, da se akterji tega (teh dvojnih meril) niti ne zavedajo (zato takšna užaljenost).

Prijava

Za komentiranje se prijavite