Milijarde tudi pod Šarčevo vlado ostajajo nedotakljivo rezervirane za izbrance

1
277

Sklep Državne revizijske komisije – DRK o razveljavitvi izbranega ponudnika in ugoditvi pritožbam Kolektorja, Euroasfalta in Gorenjskega gradbenega podjetja, nakazuje tudi smer razvoja projekta 2 tir. Zgodba z razpisom za tunel karavanškega predora je s tem dobila svoj razplet.

Tri podjetja brez vsakih referenc na področju gradnje tunelov so z odločbo DRK gladko uspela in izvrgla iz konkurence turškega ponudnika z referencami pri gradnji tunelov. Pritožniki  so ponudniki z 10 do 15 milijonov višjo ceno.

Nauk iz te zgodbe je lahko samo eden. Gre za trasiranje poti novim slovenskim gradbenim tajkunom, ki hočejo postati nasledniki vsemogočnega Ivana Zidarja. Je pa ta zgodba očitno le trening – tako rekoč gasilska suha vaja, pred odločitvami za milijardni posel pri izgradnji drugega tira – Koper Divača.

Načrt je vedno bolj jasen: konzorcij odpisanih, ki ima vpliv na vlado in očitno tudi na infrastrukturno ministrico, ki je ob tem razpletu pomenljivo tiho, hoče doseči referenčno legitimacijo za kandidiranje za izvajalca del na 2 tiru železniške povezave Divača Koper. Sicer pa sta Kolektor in Euroasfalt stara znanca z 2 tira. Prvi je nedotakljivi »super«  gradbinec  Stojan Petrič, član Foruma 21, drugi pa je bosanski Euroasfalt, bolj poznan kot sponzor predvolilne kampanje Mira Cerarja leta 2014.

Ta gradbena naveza se sicer deklarira kot cvet odličnih slovenskih podjetnikov. Tako jih je neposredno po sprožitvi referenduma o zakonu o 2 tiru v užaljeni izjavi predstavil Milana Kučan. V resnici pa gre za povsem svežo in novo tajkunsko zgodbo, ki nas bo stiskala naslednjih 45 let, kolikor je predvidena koncesija podjetju 2TDK. Doživeli bomo še mnogo milijard nepotrebnega zapravljanja denarja v pregrešno dragih državnih investicijah.

Zato Slovenija niti od daleč ne more postati Švica. Kajti davkoplačevalci smo tudi pod novo vlado Marjana Šarca postali plen izbrancev in »zadnja rupa na sviralu«. Ob tem ko pri socialnih izdatkih država stiska partnerje za vsak evro, je pri očitnih razmetavanju megalomansko razsipna. Sindikati pa ne vidijo niti milimeter dlje od svojega nosa. Važna jim je vsaka drobtina iz bogatinove mize. Milijarde pa so nedotakljivo rezervirane za izbrance, ki nas bodo skubili še desetletja. Za povrh pa se vse pravkar povedano zavija v embalažo nacionalnega interesa. Mediji pa pri tem »državotvorno« molčijo ali se delajo gluhe.

Kar se pa vladnega  2 tira tiče, davkoplačevalci še vedno nestrpno čakamo na Investicijski program (IP), ki ga ni in ni od nikoder – kljub glasni izjavi gospe ministrice Bratuškove, da ga bo zahtevala od podjetja 2TDK, ki vodi projekt 2 tira, v roku 1 meseca. Kar seveda ne bi smel biti noben problem. Saj vendar ves čas trdijo, da imajo za projekt pripravljeno vso potrebno dokumentacijo, ni pa tudi skrivnost, da so za potrebe investicijskega projekta zapravili že 600.000 eurov.

Vendar s tem zgodba o drugem tiru ne bo končana, sledila bo še ustavna presoja zakona o 2 tiru in odločitev EU komisije glede kršitve varovanja habitatov ter seveda pritožba na EU sodišče v Luksemburgu. Ker tega ministrica noče slišati in se o tem noče pogovarjati, ji to tukaj sporočam javno.

1 komentar

Prijava

Za komentiranje se prijavite