»Ženska na skali«

Sedaj, ko se je polegel mednarodni dan žensk (8. marec),  na vas naslavljam, spoštovane ženske, to kolumno, vam moškim pa naj gre v vednost. Ta dan poleg feminističnih in drugih gibanj opozarja na pomen enakopravnosti med spoloma. Kako komentirate tezo, ki sem jo med drugim slišal tudi po katoliškem mediju, da so ženske (zgolj) drugačne, ne da bi ob tem poudarili, v čem so drugačne oz. posebne?

Sveto iz svetega

Povsem jasno je, da po naravi ženska ni povsem enaka moškemu. Lahko, da ženske več kuhajo in da še niste srečali ženske, ki dela kot avtoklepar, vendar si je vsaj pri štedilniku enostavno predstavljati povsem obratno situacijo. Delitev vlog v družini, družbi, ekonomiji in politiki ne izhaja nujno iz delitve, ki zadeva naravo enega ali drugega spola. Nedvomno je psihična, fizična in emocionalna struktura ženske narekovala, da so se za določene poklice z razvojem delitve dela specializirali predvsem moški. Lahko se celo zgodi, da oče zamenja mater pri vzgoji, ne more pa je pri tem nadomestiti, ker je mati enkratna po naravi. Bistvo neenakosti žensk v politiki in gospodarstvu ni toliko spol, kot pa številčna zastopanost enega in drugega spola. Manj žensk je v predstavniških organih in manj žensk je na direktorskih položajih. Vendar, a je to res problem sam po sebi? Če že gre polemizirati o neenakosti žensk, potem ne vidim smisla v posploševanju neenakopravnosti le-teh. To toliko bolj, če predpostavimo, da se v zrelih demokracijah uresničuje načelo pravne države, ki izhaja iz pravičnosti. Aktivna volilna pravica se tako npr. dodeli osebi, ki izpolnjuje ustavne zahteve ne glede na spol. Ženska ima pravico biti voljena in imenovana. Še več, v to je »prisiljena« zaradi predpisanih volilnih kvot, kar je nenaravno. Moj namen ni toliko v problematiziranju samih kvot, kot v tem, da se politika, aktivisti in javnost lotevajo stvari pri repu. Ni tolikšen problem nižja zastopanost žensk v politiki v primerjavi s problemom telesnih zlorab in čustvene zanemarjenosti žensk v javnosti in zasebnosti. Ja, preveč je razgaljenih žensk na reklamnih panojih. Zakaj ženske vse to dopuščate?

Rimo-katoličani verujemo, da je Božji sin rojen iz ženske, iz mesa in krvi, ki ju prejmemo pri evharistiji. Ženska (Marija) je rodila Kristusa, iz njega je izšla cerkev, ki je njegova nevesta. Nastala je na skali (Peter – aramejsko Kefa – pomeni skala), simbolu trdnosti in varnosti. Simbol skale izgubi svoj pomen brez nežnosti in čutenja, ki ju na poseben način premore ženska. Brez ženske si sploh ne moremo predstavljati življenja, niti cerkve. Kakšno neprecenljivo in sveto vlogo ima ženska v cerkvi! Že od Eve, matere vseh živih dalje. Vem, da boste očitali neenakopravnost žensk v rimskokatoliški cerkvi in se sklicevali na dejstvo, da vse izvira iz takratnih patriarhalnih družbenih vzorcev. Ampak, zakaj bi Jezus, ki je delal vse tako drugače, ne izbral za apostola (posledično duhovnika) kakšno žensko, saj je bil po judovskem razmišljanju prava grožnja za njihovo socialno in družinsko ureditev? On, ki je tako človeški in tako božanski, bi to zmogel. Jezusa spremljajo med javnim delovanjem poleg učencev tudi žene, so z njim ob trpljenju in vstajenju, medtem ko prestrašeni učenci v občutljivih trenutkih izdajajo, tajijo in bežijo. Ženska je tam ob Jezusu, ker se počuti slišano in vredno. Kot osramočena Samarijanka ob vodnjaku, kjer Jezus Jud prosi to neimenovano ženo iz za Jude heretične in manjšinske pokrajine Samarije, da mu da piti vode. Samarijanka, Marija Magdalena in druge žene so upale čutiti in pogledati svojo temno stran življenja, s čimer so pisale zgodovino ženske in vere. Lahko bi jih imenovali zgled čistih žensk, ki verjamejo vase. To Jezusovo sočutje do žensk in drugačnih ni bila nobena revolucija, samo nekaj drugačnega, pa vendar naravnega.

Ali nas zgodovinski svetopisemski dogodki o ženski ne spominjajo na zlorabljeno vlogo ženske v današnjem času? Ženska naj bo subjekt in ne politični, gospodinjski ali seksualni objekt. Ženske imate vse možnosti za ustvarjalno in polno življenje, saj vam je po naravi dana rodovitnost in materinstvo. Na nas moških pa je, ali vas bomo slišali?

Foto: Centroaletti