“Zemlja ne raste, čeprav imamo mi nenasitne želje.” (FOTO)

10
555

laudato siFakulteta za poslovne vede in Teološka fakulteta sta ob izidu okrožnice Laudato si (Hvaljen moj Gospod) papeža Frančiška pripravili okroglo mizo, na kateri so ob moderaciji Aleša Mavra sodelovali Lučka Kajfež Bogataj, Anton Stres, Edvard Kovač, Janez Pirnat in Mitja Steinbacher.

stresV uvodnem nagovoru je Anton Stres izpostavil odgovornost za naše okolje in prihodnost človekovega bivanja kot osrednje vprašanje okrožnice, pri čemer se je vprašal ali bomo čakali na spremembe, dokler ne bo tako pozno, da bo že prepozno. Ali bo moralna avtoritete Cerkve in papeža prispevala k tem spremembam bo pokazal čas. Po njegovem mnenju želi okrožnica prispevati k pozitivnim vidikom sprememb, ne le strašiti ali svariti. Za spremembe pri varstvu okolja potrebujemo novo vzgojo za nove vrline in pravično zakonodajo. Stres je še izpostavil dilemo ali bi volivci znali nagraditi politike, ki bi ‘jim tudi kaj vzeli’ zaradi varstva narave, vendar se boji, da je to težava demokracije.

kajfez bogatajV osrednjem delu je Lučka Kajfež Bogataj predstavila nekaj znanstvenih ugotovitev in poudarila, da je papež v encikliki pronicljivo zbral ta spoznanja in jih izrazil v razumljivem jeziku, jih ovrednotil in dodal duhovno dimenzijo. Po mnenju Kajfež Bogataj so danes potrebna predvsem učinkovita dejanja, saj za ‘cincanje’ ni več časa. Zemlja ne raste, čeprav imamo mi nenasitne želje. Dejstvo je, da se planet segreva (do dveh stopinj je segrevanje lahko še varno, kaj bo kasneje ne vemo) in papež obsoja zanikanje teh dejstev. Podnebne spremembe bodo nepravično zadele predvsem revne predele, ki se bodo še segrevali in izgubljali dostop do pitne vode. Papež poudarja, da morajo odgovornost za situacijo nositi povzročitelji teh sprememb, prav tako pa nas svari pred sanjami, da bi situacijo rešili s tehnološkimi iznajdbami. Tudi po mnenju Kajfež Bogataj rast prebivalstva ne prispeva nujno k klimatskim spremembam, čeprav je to predvsem povezano z rastjo števila potrošnikov oz. porasta potrošniškega načina življenja, ki ga prevzemajo manj razvite države (npr. Kitajska). Papež poziva k uporabi talentov vseh za nov svetovni konsenz, solidarnost, drugačni vzgoji in odpovedi na strani tistih, ki so bolj odgovorni za uničevanje planeta.

kovacEdvard Kovač, teolog in filozof, je poudaril, da papeževa misel temelji na svetopisemskem razmišljanju, ki nasprotuje podcenjevanju narave na zgolj uporabniško vrednost, in se hkrati bori proti pojmovanju narave kot božanstva, kot subjekta. Papež nas kliče k etičnosti, da bi spoštovali naravo kot dar, za nekatere osebni dar Boga človeštvu. Enciklika je tako klic k spreobrnjenju, da se človek zave daru narave, pri čemur brez človeške etičnosti ne bo več narave, niti božje prisotnosti v naravi.

pirnatJanez Pirnat, profesor z Biotehniške fakultete in recenzent enciklike je nekatera spoznanja apliciral na naravno krajino Slovenije skozi čas. Na primeru Kočevske je predstavil, kako je lahko nekaj dobro za razvoj biotske raznovrstnosti in narave, a ne nujno dobro z vidika ohranjanja naravne dediščine in slabo za sobivanje človeka z naravo. Dodal je še, da je človek nagnjen k pohlepu, da tako kot Eva iz Svetega pisma najprej vidi v sadu drevesa hrano, šele nato lepoto, in zato človek še toliko bolj potrebuje duhovno dimenzijo za sobivanje z naravo.

steinbacherMitja Steinbacher s Fakultete za poslovne vede je okrožnico primerjal z nekaterimi ugotovitvami ekonomske teorije. Potrdil je papeževo stališče, da morajo stroške onesnaževanja nositi tisti, ki jih ustvarijo, vendar je pod vprašaj postavil kulturno zavedanje v nerazvitih državah glede varstva okolja. Z ekonomskega stališča je papežev predlog o upočasnitvi razvoja na Zahodu, da bi se lahko razvijali revnejši predeli, predrzen, saj se po njegovem mnenju ne zavedamo, kaj vse je celotnemu svetu prinesel tehnološki razvoj v zadnjih desetletjih. Pri redistribuciji bogastva Steinbacher predlaga predvsem boljše investiranje v nerazviti svet, pritrjuje potrebi po vzgoji o nesmotrnosti potrošništva ter kratkoročnega razmišljanja. Pritrdil je tudi papeževemu pozivu k odrekanju, saj je varčevanje tudi v ekonomski teoriji zaželeno. Osrednja nit njegove predstavitve je bilo načelo subsidiarnosti pri vzpostavljanju institucionalnega okvirja za razvoj, ki je hkrati odgovoren do sočloveka in okolja.

10 KOMENTARJI

  1. Če človeški rod hitro ne najde dobre alternative izrabi fosilnih goriv in če se ne bo pripravljen obrniti od njih, potem se človeštvu slabo piše.

    Dvig atmosferske temperature je najočitnejši, a ne edini resen, ekološki prblem planeta. Povprečen človek se sicer niti malo ne zaveda, kakšne so posledice dviga temperature za 2 stopinji Celzija.

    Slovenija bo s segretjem za 2 stopinji Celzija bolj spremenjena kot če k nam pride živeti milijon Culukafrijcev.

    • Dviga temperature ne znamo pojasniti in seveda tudi ne karkoli storiti. Tako da je problem še malo večji.

      • Kako da ne znamo pojasniti? Temperatura v atmosferi in njena sprememba je odvisna od absorbcije sončnih žarkov v infrardečem spektru, ki atmosfero dosežejo. Torej razlike med tistimi, ki pridejo do atmosfere in tistimi, ki jo zapuščajo. Vse, kar zmanjšuje odboj IR spektra sončnih žarkov, temperaturo v atmosferi zvišuje. Nekateri plini tako delujejo toplogredno. CO2 je bistven predvsem zato, ker ga je iz razumljivih razlogov v atmosferi mnogo več od ostalih toplogrednih plinov.

        • Gospod Zdravko ima pravico zapisati: “Dviga temperature ne znamo pojasniti!” Seveda pri tem lahko nastane nesporazum, ker gospod I.F. ne pričakuje, da gospod Zdravko sam sebe vika.

        • Mimo velecenjenega sv. Alfeja:
          IF, vpliv CO2 bi bilo možno z lahkoto dokazati eksperimentalno, pa tega ni še nihče storil. Ideja s toplogrednimi plini je le špekulacija ekologov, zaenkrat. Strokovno neresno, politično pa kar učinkovito.

    • IF: “Če človeški rod hitro ne najde dobre alternative izrabi fosilnih goriv in če se ne bo pripravljen obrniti od njih, potem se človeštvu slabo piše.”
      =================

      A ni čudno, da je v preteklosti že prihajalo do velikih dvigov (pa tudi padcev) temperatur pa takrat sploh niso vedeli kaj je to nafta.

  2. Rešitev za ekologijo Zemlje??? Je samo ena: brzdanje pohlepa in oholosti v razvitem delu planeta. Ampak! Kako to doseči, ko pa razviti svet noče slišati za Stvarnika?

    • To, kar trdiš ( trdite ali trdijo), velecenjeni gospod AlFe, delno drži, delno je tako-tako. Brzdanje pohlepa in oholosti da. Pozabljaš na tehnološke inovacije in alternativne tehnologije, saj od razvajancev 21.stoletja ( kar realno smo skoraj vsi) skoraj ne moreš pričakovati, da se prostovoljno vrnemo v predindustrijsko dobo.

      Razviti noče slišati za Stvarnika? Kakor kdo. V ZDA recimo okoli 90% ljudi veruje v Stvarnika. Vprašanje bolj, če in koliko sledijo temu, kar Stvarnik po Besedi od njih pričakuje.

      Sicer pa je prvenstvo v toplogrednih emisijah že prevzela ne ravno razvita in pretežno brezbožna Kitajska. Indija, Brazilija in še kdo stopajo precej po kitajskih stopinjah in imajo prav malo volje po samoomejevanju. Žal. Nisem ravno optimist.

      • IF: “V ZDA recimo okoli 90% ljudi veruje v Stvarnika. Vprašanje bolj, če in koliko sledijo temu, kar Stvarnik po Besedi od njih pričakuje.”
        ======================

        Se mi zdi, da Stvarnik nič ne beseduje.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite