Železni zakon iracionalnosti

10
182
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Ko državljan spremlja aktivnosti v zvezi s predčasnimi volitvami, lahko opazi, da je med glavnimi mediji sorazmerno malo zanimanja za predvolilno kampanjo v klasičnem pomenu besede. Tu in tam zasledimo kakšen intervju in soočenje, medtem ko so programske primerjave nekako v ozadju. Kar je nekako logično, saj že tretjo predvolilno kampanjo zapored (če se omejimo zgolj na parlamentarne volitve) v resnici zaznamuje zadeva Patria, pa tudi tokrat ni mogoče reči, da se je v tem kontekstu končno zgodil “veliki finale”. Težava je v tem, da se ni mogoče preprosto sprijazniti z mišljenjem, češ barabe sodijo v zapor in stvar je s tem končana. Daleč od tega. Za navideznim bojem za pravno državo se v resnici skriva perfidni sistem manipulacije t. i. globoke države s temeljnimi vrednotami demokracije.

Verjamem, da bi si v tem trenutku marsikdo želel, da bi se času pred volitvami raje pogovarjali o programih, gospodarskih vprašanjih in kako potegniti slovenski voz iz blata. In prav v tem grmu tiči zajec – noben še tako liberalno zasnovan gospodarski program ne more uspeti v sedanjih pogojih, ko so družbeni podsistemi talec omrežij in ko niti volitve nimajo takšne moči, kot bi si želeli. Tabor demokratične alternative, v pogovornem jeziku (pre)pogosto imenovan kot “desnica”, je doslej delal napako, ko je postavljal voz pred konja, saj je vsakič, ko je po volitvah prevzel “redno” oblast v svoje roke (doslej le enkrat za čas polnega mandata, torej vsa štiri leta), naletel na ovire, ki so preprečevale, da bi lahko izvedel potrebne korenite reforme, vključno z (zelo potrebnim) umikom države iz gospodarstva, zmanjšanja javne porabe ter posledično tudi znižanjem davčne obremenitve. Poanta je namreč v tem, da je omenjena opcija v preteklosti očitno podcenjevala moč omrežij prej omenjene “globoke države” (ki bi jo lahko imenovali tudi paradržava). Slednja je sedaj dokončno snela masko in niti ne skriva več, da so ji demokratična pravila igre v resnici deveta briga. Izgovorov torej ni več. Za izvedbo gospodarskih reform se mora Slovenija najprej očistiti lovk paradržavne mafije, saj se bomo v nasprotnem primeru še dolga desetletja še naprej vrteli okoli istih problemov kot mačka okoli vrele kaše. No, morda bodo dogodki okoli Janševega zapora to “razpolovno dobo” vendarle zmanjšali.

A glavna težava v zvezi z aktualnim dogajanjem je v tem, da je glas razuma, ki ga morda predstavljajo nekatera najbolj znana imena s področja prava, skoraj odpovedal. Iracionalna ihtavost, ki jo dobro poznamo že iz bližnje preteklosti Miloševićevega neofašističnega mitingaštva, postaja vse bolj železna zakonitost slovenske družbe, kjer se očitno ni mogoče dogovoriti niti o najbolj osnovnih civilizacijskih standardih. Ko preiskovalci razkrijejo množico trupel v rudniškem jašku za dvanajsterimi zidovi in se izkaže, da ti posmrtni ostanki pripadajo “razrednim sovražnikom”, ni več prostora niti za normalne postopke pokopa, kot se to pričakuje od neke normalne skupnosti. Kaj šele za sočutje! Zato tudi ne preseneča, da drhal (žal je ne morem imenovati drugače) terja nedvomumno usmeritev proti Janezu Janši. Kdor ni proti njemu, je lahko samo njegov fanatični privrženec. Vmesne poti ni. Že res, da obstajajo tudi fanatični privrženci J. J., a konec koncev to niti ni več pomembno. V ozadju vsega je železni zakon iracionalnosti – kdor je “pravi” Slovenec, bo fanatično sovražil J. J.

A obstaja še ena dimenzija slovenske iracionalnosti. In ta dimenzija se zdi morda na prvi pogled bolj prijazna, kar pa še ne pomeni, da ne gre v tem primeru za drugi obraz iste Janusove glave. Tako rekoč vse javnomnenjske ankete kažejo visoko prednost praktično neznane stranke, ki jo pooseblja profesor na pravni fakulteti Miro Cerar ml. Nesojeni lanski mandatar za sestavo vlade sedaj postaja nekakšen novi “mesija”, ki množice privlači z zelo splošnimi floskulami o korupciji, moralnosti in čiščenju Slovenije, brez konkretnih zavez. Na te limanice se seveda lovi ogromno Slovencev, predvsem iz mlajših generacij, kar je morda dokaz več, da mit o “uporniški” in svojeglavi mladini ne velja vedno. Še več: izkazalo se je, da so pripadniki mlajših generacij volilnega telesa v resnici lahko zelo vodljivi. Za sicer všečnim “uporništvom” se dostikrat skrivata oportunizem in konformizem. Kako naj si sicer razlagamo dejstvo, da so si zavetje pod Cerarjevim dežnikom poiskali tudi nekateri razvpiti nekdanji študentski funkcionarji, ki smo jih v preteklosti videli tudi v Stranki mladih Slovenije, ki je v parlamentu držala samo en mandat? In že pred dobrim desetletjem je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic glasno opozarjal na sporno dogajanje na mariborski študentski organizaciji, kjer je vso oblast prevzela “uzurpatorska japijevska sedmerica”, eden od njenih članov pa je kasneje celo postal poslanec državnega zbora. Ker pa je član “avantgardne” stranke, je njegov status nedotakljiv in nespodobno bi bilo govoriti o njegovih grehih iz preteklosti. Ergo: niso pomembne tiste velike (in plenilske) ribe, ki se izmuznejo, saj se raja tako ali tako prehranjuje z giricami. In zato z veseljem naseda protikorupcijskim populizmom enega najbolj plačanih slovenskih pravnikov, ki pa očitno nima interesa, da bi rekel kakšno konkretno besedo o vsebini obsodbe v zadevi Patria ter o medijsko prezrtem sodnem epilogu v zadevi KPK. Pa tudi o aferi z bulmastifi, kjer je tudi sam pisal pravna mnenja.

Škoda le, da tudi tokratne volitve verjetno še ne bodo presekale gordijskega vozla iraconalne ihte, s tem pa tudi splošne družbene, gospodarske in moralne krize. Če namreč ne bo kakšnih presenečenj in bo vrhovno sodišče reklo NE režiserjem afere Patria še pred volitvami, potem se morda na kratek rok še kaj spremeni. Če pa se bo to zgodilo po tistem, ko bodo karte na volitvah že razdeljene, bo potrebno še nekajletno stiskanje zob. Za zdaj lahko upamo samo to, da postkomunistična paradržava s svojimi sateliti v parlamentu ne bo osvojila ustavne večine. S tem bi bilo upanje na zmago zdravega razuma dokončno pokopano.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


10 KOMENTARJI

  1. Nekaj, kar nima povsem zveze z avtorjevim člankom ( in se mu za to opravičujem):

    Vemo, kaj se je danes dogajalo na Dobu. Osebno sem se želel sem se iz medijev informirat o sprotnem dogajanju. Kot trdno pripaden, čeprav avtonomno razmišljujoč katoličan sem računal tudi na medije, ki so katoliški ali vsaj prokrščanski v ožjem ali širšem smislu.

    Priklopil Radio Ognjišče. Nič od niča o dogodkih na Dobu. V tistem času, ko sem potem slučajno prišel do tega, da je na 24.UR ( bedast medij, sicer) prenos iz Doba, so na Ognjišču žingali neke vesele narodno-zabavne. Grem na spletno stran Ognjišča. Nič od niča. Še zdaj sredi noči po toliko urah za njih dogodka na Dobi ni bilo!

    Grem na spletno stran Družine, ki je ponavadi morda malo manj ažurna od Ognjišča. Tudi pri njih nič od niča o zapiranju pravičnika na Dobu.

    A je na Časniku.si kaj neposrednega na to temo? Ni. Dobro, tu niso novice, ampak komentarji. Ampak edino tole od GB se sramežljivo dotakne zaprtja JJ in skrbno pazi, da ostane nekje na sredi, kritizira alergične na Janšo, a obenem tehta z lekarniško tehtnico, da ne bi pozabil okarati tudi pristaše Janše. Primerno trenutku? 🙁

    A se je Slovenska cerkev kaj oglasila na temo – Škofovska konferenca, komisija Pravičnost in mir? Ne. Vse tiho. Nič od niča.

    Ne vem, kaj je zdaj to. Ali sanjam? Ali sem jaz premaknjen ali je nekdo drug? Če ne bi danes slišal in videl dr. Štuheca in njegovih jasnih besed, bi si pač to lahko mislil, da se mi je malo sfuzlalo. 🙂

    Zakaj molčijo: radio Ognjišče, Družina, Časnik.si, škofje, Pravičnost in mir – vsi?

    V taki Cerkvi zbeganosti in opreznih riti se jaz, goreč katoličan in nikoli član SDS ( ponavadi niti ne njihov volilec) ne prepoznam. Z dr. Antonom Stresom ali kardinalom Francom Rodetom na čelu se to ne bi dogajalo.
    Oba bi povedala, prepričan sem, nekaj takega, kar je danes napisal Drago Jančar.

    Današnji molk slovenskega katolištva ( seveda z izjemo Štuheca, Primca, Urške Bačovnik, Damjana Trpina) je zgovoren. Prepričan sem, da predstavlja popoln moralni fiasko uradne Katoliške cerkve na Slovenskem, njenih medijev in širše krščansko navdihnjenih medijev. Fiasko in jalovost!

    • Se kar strinjam z vami, gospod IF. Jaz samo gospoda Antona ne bi imenil, saj je čisto onemel, ko je postal škof … menda se je podpisal na nekaj napačnih papirjev pa so ga sile kontinuitete stisnili ob zid.

      Tako preostaneva samo še midva, gospod IF. Včeraj iz eksistenčnih razlogov nisem šel spremljat JJ. Se pa sprašujem ali je to pokop pravne država ali rojstvo … Sem pa v službi, ko so predvajali z Youtube tisti spot o JJevem odhodu na Dob, začel razpravo o medijskem limču in medijskem umoru ter človekovih pravicah predvsem o človekovem dostojanstvu. Menda me je celo ena oseba razumela. Kaj ste pa v naredili za pravno državo?

    • Vsi bi si umili roke, najraje bi ignorirali ta dogodek. Ampak o tem se bo vsak , ki je vpet v javno sfero, moral opredeliti. Sprejemanje vloge Pilata za vsakogar pomeni družbeno marginalizacijo.

    • Z IF se popolnoma strinjam. Beda slovenskega nacionalnega duha je prav v tem, da nas usoda in trpljenje drugega prav nič ne zanima. Danes se sistemska manipulacija, ki jo ne napovedal bivši predsednik Kučan kot Veliki pok, končuje s popolno deskreditacijo slovenskega pravosodnega sistema. Proces, ki ga je partija začela takoj po vojni in končani revoluciji, s sistemom laičnega sodstva, ko so razni mesarji, inštalaterji, kovinarji in ostale oblike lumpenproletarskega intelektualizma sodili tistim, ki se niso strinjali z indoktriniranim sistemom, se danes nadaljuje z laičnim sojenjem diplomiranih pravnikov s pravosodnimi izpiti. Kar sistem izrecno prepoveduje v medicini, se dogaja v sodstvu v najbolj sprevrženi obliki.
      Čudi me molk ljudi, ki jim je pravo stroka in poklic! Je možno, da molčijo ob najbolj eklatantnem kršenju človekovih pravic s pomočjo pravosodnega sistema.
      Na tej točki se je pokazala tudi vsa pervernost Zalarjevega nameščanja “pravih kadrov” na prava mesta, ki omogočajo izvedbo zlorabe pravosodnega sistema v politične namene!
      Čudi me molk civilne družbe! Gre namreč tudi za eklatantno kršenje pravic otrok očeta, ki ni ničesar storil, ki je bil skratka določen za “vlogo državnega sovražnika,” pokvarjeni delj ljudstva pa je omogočil manipulatorjem iz totalitarizma, da so v maniri sojenj iz povojnih časov, človeka dejansko dokončno diskreditirali, politično likvidirali in mu povsem umorili družinsko življenje.
      Ob brezmejni pokvarjenosti, ki močno spominja na posipanje živih trupel v Hudi jami, pa primerne reakcije naroda ni, razen nekaj častnih izjem!
      Čiščenje, ki ga je z depešo Borisu Kreigherju naročil dedek sedanjega evropskega poslanca Šoltesa, je bilo izvedeno. Trupla obstajajo! Za slovenski pravosodni sistem pa ne, ker za njih po končanem sežiganju arhivov, ne obstajajo zadostni dokazi za storjeni zločin. Po drugi strani pa isto pravosodje obsoja bivšega predsednika države in vodilnega osamosvojitelja na osnovi povsem nedokazanih indicev!
      Kje je tu logika, morala, čut za človeka in čut za pravičnost?
      Bojim se, da ravnanje oblastnikov vodi v situacijo, ko narod lahko reagira le po romunsko!

  2. Nista sama tukaj, IF in AlFe. Tudi pri nas doma – pol družine je šlo včeraj na Dob – smo žalostni ob anemičnosti vodstva RKC pri nas.

  3. Zelo dobro napisano. Predvsem pa stavek, da se ljudstvo hrani z “desnimi” giricami, medtem, ko velike ribe trgajo mreže in jim ti “ribiči” še ploskajo.

    IF: si navijaški. Tule na tem portalu je večina člankov, ki se dogajajo samo z JJ: Jančar, Blažič, ves čas o tem govori pravnik Avbelj.

    In če sedaj ves Časnik samo o tem problemu ne govori, je že UDBOVSki ali kaj in če cela Cerkev ne roma včeraj na Dob je tudi. S temi obtožbami si delati veliko medvedjo uslugu: sovražnike med politično apatično večino.

    Ljubezen do sovraštva in obsedenost s sovraštvom ( zavidanjem ,ljubosumjem, pohlepom – to je tako podobno socialističnim kolektivnim čustvom.

    Če bi bil sam osebno predsednik SLS ali NSI ali škof ali duhovnik Cerkve, potem bi javno oznanil svoj dvom v pravnost te obsodbe, glede na obrazložitve številnih pravnikov, ki jih spoštujem in glede na nekvaliteto in število kazni za to politično krivosodje – predvsem pa to, da v 25 letih ni bil obsojen nihče med cca 1.000 množičnih morilcev, 5.000 UDBOVCEV, 2.000 rdečih direktorjev – ki so kot pajki posesali denar in izropali slovenska podjetja. In da bom zaupal šele odločitvi Evropskega sodišča.

    • Pavel, nikjer nisem napisal, niti posredno namigoval na “udbovskost” Časnika ali Cerkve. Ne mi podtikat. Sem pa razočaran ( pa ne toliko nad Časnikom). Nad strankama, ki ju omenjaš, toliko bolj. Se je treba kdaj v bistvenih stvareh dostojno, če že ne možato, postavit za tisto, kar je prav in se ne samo samo narcistično vrtet okoli svoje sence in svojih malih računic.

  4. Zame je evropsko sodišče predaleč. Sodbe od tam ne pomenijo nič, razen osebno pritožniku. Janša osebno bo morda potolažen, spremenilo pa se ne bo nič.
    To kar se je dogajalo je tako da ostaneš brez besed. Včeraj je bilo prepozno za nove razprtije, še posebejh s strani Cerkve. Moje razočaranje kot gorečega katolika sega vse od leta ’45, ko je bilo sojenih okoli 800 procesov in je Cerkev in njeni duhovniki vse izgubila. Niti enega ni v katerem bi zmagali. Vse do danes ne. In tudi tistih nekaj rehabilitacij so ostale zgolj na osebni ravni. Spremenilo se ni nič in Cerkev je s tem sprijaznjena. Da niti ne omenjam zakona o popravi krivic, ki je samo legaliziral teror prejšnjega sistema s sramotnimi odškodninami po nekaj evrov. Cerkev pa ga je oznanjala kot veliki pok v pravičnosti v Sloveniji, se aktvino borila za podaljšanje rokov in klicala oškodovance da se javijo, ker so ljudje mlačno sprejeli ta zakon. Po pravici!
    Sedaj pa smo na tem da se neposredno upremo našim sodnicam. Ne vem več, ampak nekaj je zelo narobe. Odtam kjer bi morali slišati glas pastirja je molk. Sam pravim, pazite da ne izgubite glave. Komunizem je dvignil gorjačo in samo čaka koga bo mahnil.

  5. Strinjam se s člankom in dosedanjimi komentarji, dodal bi še nekaj svojih misli.
    1. Nedvomno gre pri nas za komunistično renesanso in rekonkvisto, ki res vihti gorjačo. Dokazov je nešteteto od lanskega štiriurnega prepevanja polne dvorane in vsega “vrha” v Stožicah, napisov Tito, zapiranja Janše, rdečih zvezd, jugonostalgičnih izpadov ala sodnica pa do zavrnitve povabila v Varšavo, kjer so vsi vzhodnoevropski predsedniki skupaj z ameriškim proslavili padec komunizma.
    2. Ta rekonkvista je izredno uspešna, v nekaterih ozirih celo bolj, kot dosedanji sedemdesetletni komunistični režim, ki se je na nešteto načinov trudil ugonobiti vernost in Cerkev na Slovenskem po vojni pa mu ni uspelo. Desetletja sta bila vera in Cerkev edina opozicija, po osamosvojitvi pa še Janša in njegova stranka. Zdaj sta obe edini pravi opozicijski sili obglavljeni.
    V relativno kratkem času se je uspelo rekonkvisti kontinuitete znebiti petih motečih nadškofov, demoralizirati duhovnike in vernike tako močno, da je krščanstvo na Slovenskem po 1500 letih drastično upadlo. Mariborski fiasko je bil v veliki meri dobronamerni in naivni Cerkvi podtaknjen, vatikanska pomoč rekonkvisti pa neverjetno skrivnostna! Dokaz? Ljubeznivi papežev klepet s premierko in dolgotrajno neimenovanje nadškofov, ki v teh razmerah v Sloveniji nima opravičila! Tu je tudi odgovor na komentar gospoda IF, zakaj se nihče v Cerkvi ne oglaša, razen gospoda Štuheca, ki bo mogoče začutil gorjačo.
    Istočasno je rekonkvisti brez posebnega odpora uspelo zapreti edinega opoziciskega liderja in pridobiti v novonastajajočo SZDL pod vodstvom komunistov poleg novih strank tudi obe preostali pomladni stranki. Dokazov je preveč, da bi jih tu naštevali.
    3. Rekonkvista in renesansa kontinuitete režima ima veliko podporo tako v Sloveniji, kot v tujini. Dokazov ni treba iskati. Slovenci smo pač razdeljeni na kristjane in komuniste, ki so trenutno v večini, čeprav so vse statistike in celo popisi še dve desetletji nazaj prisojali kristjanom dvotretjinsko če ne tričetrtinsko večino. Zdaj je je razmerje obrnjeno in pričekovati je, da bo po volitvah takoimenovana “levica” imela dvotretinsko večino v parlamentu. Fantastičen uspeh kontinuitete!
    Del podpore temu uspehu iz tujine sem že omenil. Drugi del prihaja iz EU in ZDA. Žuganje s trojko je hitro potihnilo in (kakšna slučajnost!) dosedanji najbolj simpatični in dobronamerni veleposlanik Mussomeli odhaja. Nekaj obiskov v Bruslju in nevljudnega žuganja veleposlaniku ni naletelo na gluha ušesa, popolnoma nesprejemljiva obsodba JJ in renesansa komunizma pa je skupaj z zavrnitvijo sestanka z Obamo v Varšavi izgleda naletela celo na razumevanje. Evviva il commmunismo in hvala za napis na Sabotinu, ki ga gleda Italija
    Podpora krščanskih in zahodnih središč našemu režimu se ne da razumeti drugače, kot da gre za podporo slabitvi in kasnejšemu izginotju Slovenije, ker pač ne zna sama s svojim ljudstvom urejati svoje državnosti in demokracije. Če že hoče biti izoliran otoček komunizma v Evropski uniji, naj pač izgine. Nov indic za tako miselnost na zahodu bo pokazala sodba arbitražnega sodišča za razmejitev, ki bo v tem kontekstu prav gotovo v korist Hrvaški. Ljudje božji, nikar drugo leto ne glejte debelo, ko bodo vsi sporni zaselki pripadli Hrvaški, Sloveniji pa lužica morja brez izhoda! Volilci imajo vedno prav!

  6. Od Cerkve se je edini oglasil Štuhec. Pohvalno.

    Kaj pričakujem v tem trenutku od Cerkve? Da se najvišji škof odpravi v Dob osebno pozdravit Janeza Janšo. V kolikor bo to vrh Cerkve zmogel, bo pridobila na kredibilnosti, sicer bo še naprej samo previdno čakala …

    Skratka, čakam na pogumnega škofa…

    Če se dogaja taka krivica, če iz demokracije gremo v nov totalitarizem, je na očetu naroda, kar Cerkev je, da odreagira.

    Jezus je rekel: “v zaporu sem bil in ste me obiskali?”. Nam bo škof dal vzor? Bo v prvi vrsti?

    4.000 ljudi je bilo včeraj v prvi vrsti, dodatno še veliko ljudi pred malimi ekrani.

    Pričakujemo vodje naroda. Pričakujemo očete naroda. Je Janez Janša največ kar premore slovenska Cerkev in Štuhec, ki je šel pokopati demokracijo, največ?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite