Zelenski je zdaj gospodar vsega

8
743

Zdaj, ko so parlamentarne volitve za nami, se bo pokazalo, kdo je ZelenskiDa je Volodimir Zelenski s svojo ad hoc stranko Služabnik ljudstva po predsedniških prepričljivo zmagal še na parlamentarnih volitvah, seveda ni presenečenje. Tak razplet se je napovedoval že dva meseca,. Ostaja pa neko osnovnejše in splošnejše presenečenje, da so Ukrajinci v času čisto prave vojne dopustili koncentracijo tolikšne moči v rokah človeka, o katerem skupaj z nami še vedno vedo malo. Pri tem je treba poudariti, da gre, drugače kot v nekaterih drugih postsovjetskih okoljih, za odločitev, sprejeto v demokratičnih okoliščinah.

Nezaupnica starim

Kot je Zelenski postavil rekord na predsedniških volitvah, ga je njegova stranka na parlamentarnih. Še nobena njena predhodnica ni dosegla 44 odstotkov, kolikor povolilne napovedi kažejo Služabniku ljudstva. To pomeni kar 126 od 225 sedežev v tistem delu parlamenta, ki je izvoljen po proporcionlnem sistemu. Četudi podporniki Zelenskega formalno ne bi dosegli večine v večinskem delu, kjer bodo zaradi vojne na vzhodu zapolnili samo 199 od 225 sedežev, je narava ukrajinske politike taka, da se “neodvisni” poslovneži in lokalni funkcionarji navadno hitro ogrejejo za vsakokratnega zmagovalca. Predsednik bo torej lahko počel praktično, kar se mu zljubi. Doslej je prav v parlamentu kar pogosto naletel na ovire. A javnost je očitno odločila v predsednikov prid.

Kajti edina razlaga za izjemen uspeh neznanca, o katerem bi težko rekli, da se je v prvih mesecih mandata zelo izkazal, je ravno očitna zavrnitev “starih obrazov”. Kot sem že večkrat zapisal, omenjeno seveda ni argument, da dolgoletna slovenska farsa z “novimi obrazi” ustreza kakemu širšemu evropskemu trendu. Tako ne bo niti v primeru, če se na koncu izkaže (kar ni nemogoče), da tudi Zelenski podobno kot zdaj že lepa vrsta zaporednih slovenskih voditeljev ni nikakršna samonikla pojava, marveč lutka enega od klanov oligarhov. Še enkrat naj ponovim, da gre v ukrajinskem primeru zares za željo po novem, drugačnem. V slovenskem pa za kamufliranje ohranjanja obstoječega s površinsko novim. To pa je igra, na katero pristaja tudi velik del slovenskih volivcev.

Zdaj se bo pokazalo, kdo je Zelenski

Kar se tiče Ukrajine, je popolno nezaupanje v staro osrednje sporočilo včerajšnjega glasovanja. Tako blok bivšega predsednika Petra Porošenka kot trdoživo gibanje Julije Timošenko sta ostala pod desetino podpore. Pravzaprav kaže, da se je podpora nacionalnim silam stopila na raven iz časov stare stranke Ruh pred dvajsetimi leti. To pomeni, da sta se Porošenko in Timošenkova znašla v položaju, ko lahko s pomembnejšo vlogo ponovno računata zlasti na zahodu države. Zaradi tega je vsaj relativno uspešen ostal proruski Opozicijski blok, ki je pristal na drugem mestu, saj še vedno lahko računa s precej glasovi na vzhodu.

Velika zmaga in nakopičena vsaj formalna moč bosta šele omogočila, da Zelenski pokaže pravi obraz. Trenutno se ponujata predvsem dve možnosti. Morda bo res nekaj novega v primerjavi s predhodniki, morda pa se bo izkazal za novo različico Viktorja Janukoviča.

Foto: Valentyn Ogirenko, Reuters

8 KOMENTARJI

  1. Zelenski je ponujal predvsem zahodnizacijo Ukrajine, tj. radikalno odstranjevanje kakršnekoli miselne, kulturne in druge vezanosti z Rusijo. Želijo se ločiti od neperspektivne preteklosti. To naj bi mu onemogočala vlada s parlamentom v stari sestavi. Sedaj bo imel proste roke in se bo pokazalo, česa je zmožen. Obljubljal je tudi mirovni sporazum s Putinom, a le, če ta vrne Donbas in Krim. Kar seveda pomeni, da sporazuma ne bo. Tudi miru ne.

    Očitno si večina Ukrajincev želi resnih sprememb in pustiti preteklost za seboj. Kot kaže, se Slovenci veliko težje ločimo od komunističnih mitov, socialistične preteklosti in totalitarnih oblik vladanja. Videti je, da smo Slovenci narod, ki je med evropskimi narodi najmanj zrel za demokracijo. To pomeni, je najmanj sposoben verjeti svojim očem in misliti s svojo glavo.

  2. Ne verjamem, da se lahko ponovi Janukovic. Dvomim, da bi se Zelenski usmeril tako stran od EU in Zahoda in postal lutka Kremlja.

  3. Mozno pa je. Ker ocitno, clovek prejsnjega stoletja, politiko in okus ljudi vse manj razumem. V 10 letih se je zgodil neverjeten preobrat na politicnem zemljevidu ZDA, VB, Francije, Italije, Beneluksa itd. Tradicionalne stranke usihajo. Socialiste ne zanimajo vec delavci. Ti postajajo baza populisticne desnice. Krscanski demokrati pozabljajo na svoje ime in se komaj se razlikujejo od socialnih liberalcev. Moski element v CDU je ocitno ze povsem kastriran.

    Kaj bi se cudil, ce je slovenska politika cudaska. Ali ukrajinska. Kje pa ni?

    • Mislim, da se je treba čuditi, namreč temu, da smo pri tem vsaj 200 let pred vsemi drugimi. Čeprav, ko berem govor dr. Grande tu v enem drugem članku, se zdi da je tako pri nas že 100 let in se naša prednost pred drugimi samo povečuje.

  4. Žalostno, posledica komunistične okupacije, ki se odločilno vmeša iz podzemlja paralelne-beri dejanske oblasti, ki se vmeša vselej, ko bi se morala država dokončno odrezati od njene popkovine! Na vzhodu nič novega. Ko je postala železna zavesa propustnejša, vendar nevidno obstoječa, je še bolj nevarna in propušča ideologijo na zahod, katerega mlade generacije nimajo pravega zgodovinskega spomina, ker jih je zaslepila dinamika in “interesi” globalizacije.

  5. Dokler bo Hudič vladal nad Rusijo in to zna biti dolgo – bo za Ukrajino hudo in še hujše.Žal.

    • Gotovo, v Rusiji, ki na veliko podpira Pravoslavno cerkev in krščanske družinske vrednote, je na oblasti Hudič, sigurno. Na Zahodu, kjer je osrednji dogodek leta čedalje bolj Pride parada (sprehodite se kdaj junija po zahodnoevropskih prestolnicah, boste videli), pa Hudobec pač nima prstov vmes…

  6. IF, res je. Vse več je nejasnosti, kaj je umetnost, znanost, zdrav okus, politična usmeritev, religija.

    Nemoralnost in egoizem še nikoli nista bila tako dominantna, kot sedaj. In to povsod. Nihče ni več izvzet. Dolgoletno malikovanje intelekta in prevlada pozunanjenosti sta prinesla rezultat. Ta dva naj bi svetila in kazala pot drugim? Drevo se prepozna po njegovih sadovih. Vse znanje v času in prostoru je relativno. Tudi stvarnost tega sveta je relativna. Absolutne resnice ni moč najti v pojavnem svetu. Zato razum nikoli ne more videti pravega bistva, vedno le videz resnice in svetlobe. Zato vse več zmede.

    Razum si je prisvojil položaj neodvisne objektivnosti, ki ima moč sodbe. Odtegnil se je vplivu višje sile, harmoniji in komunikaciji z Bogom. Pretvoril se je v samostojno božanstvo. Rezultati tega razvoja so vse bolj jasni in pogubni.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite