Mislim, da ga ni junaka v naši državi, ki bi še kakor koli dvomil v to, da je finančna situacija pri nas zelo težka. Ob vseh mogočih govorih o tem, da naj bi Slovenija v bližnji prihodnosti potrebovala mednarodno denarno pomoč, nas je v tem prepričanju v zadnjem času utrdil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je v enem izmed pogovorov dejal, da Sloveniji že jeseni grozi nelikvidnost.
Na izjavo premiera se je takoj odzval ekonomist Jože P. Damijan. Na svojem blogu je zapisal, da Janševe izjave ne držijo ter se celo vprašal o njegovi prištevnosti. Damijan je sicer napisal še več neumnosti, ki ne uidejo pozornemu bralcu njegovega bloga, saj lahko hitro ugotovimo, da nekdanji minister v prvi Janševi vladi očitno sproti pozablja, kakšna so njegova stališča in se iz zapisa v zapis obrača po vetru. Ne neposredno, vendar posredno grožnjo o nelikvidnosti Slovenije je po drugi strani nekako potrdil slovenski finančnik pri Fedu Egon Zakrajšek. V pogovoru za agencijo APA je namreč dejal, da so možnosti, da Sloveniji uspe brez tuje finančne pomoči skorajda nične.
Še vedno pa so. V to, da ne potrebujemo tuje denarne pomoči, je trdno prepričana vladna koalicija. Ta se je sicer včeraj seznanila s poročilom Umarja, iz katerega je razvidno, da je gospodarska slika države slaba. Predsednik DL in Državnega zbora Gregor Virant je, kljub dokaj pesimističnim napovedim dejal, da v pogledih in izjavah nujno potrebujemo optimizem. K optimizmu ga verjetno ženejo besede prvih mož EBRD in OECD, ki sta dejala, da Slovenija trenutno svoje težave še lahko reši sama in pohvalila sta strukturne reforme, ki jih pripravlja vlada. Pri tem pa nista pozabila omeniti, da mora Slovenija najprej pod nadzor spraviti proračunski primanjkljaj in znižati javni dolg. Prvi korak za to je seveda zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, čemur pa nasprotujejo v obeh opozicijskih strankah PS in SD. Pri svojem nasprotovanju pa sta obe, kot sem zapisal že v svoji prejšnji kolumni z naslovom Ne imejte nas za norca, navedli kup nesmislov, ki so, predvsem s strani dveh poslank iz vrst PS, celo žaljivi za našo ustavo. Sprenevedanje in fiskalna demagogija dveh ključnih opozicijskih akterjev, ki jima je očitno bolj mar to, da na oblasti ni Janša, kot reševanje državnih financ, nas v tem trenutku ne more navdajati s pretiranim optimizmom. Kot je znano, je Janša na zapis fiskalnega pravila v ustavo napovedal vezavo zaupnice, kar bi v primeru njegove zavrnitve pomenilo, da bi država zašla še v politično krizo.
Ob tem bi močno zamudili tudi s sprejetjem prepotrebnih strukturnih reform, kar bi nas pahnilo globoko v grški scenarij. V tem primeru bi bila tuja finančna pomoč neizogibna, po besedah prvega moža OECD pa bi „stečajni upravitelj iz Bruslja“ bil tisti, ki bi v tem primeru postavljal vse pogoje, kar preprosto pomeni, da bi izgubili svojo suverenost, ki smo si jo krvavo priborili skozi stoletja. Takrat si bomo močno želeli, da bi bile to zgolj hude sanje.
