Lani oktobra je imel Vladimir Putin na Mednarodnem forumu Valdai v Sočiju govor, v katerem je razkril svoje videnje zahodnega liberalizma in njegovo dekadenco. Njegov svetovni nazor je na prvi pogled privlačen. Mogoče je celo blizu svetovnemu nazoru marsikaterega slovenskega kristjana. Pri tem pa se žal Putin izkazuje za vrhovnega poveljnika hudičev in Kremelj za svetovno prestolnico zla.
V strašni miselni zmedi, ki vlada na Zemlji, nekako ni več mogoče vedeti, kaj je prav in kaj narobe. Skorajda edina rešilna bilka so ugotovitve, ki jih podpira znanost. Z njimi je mogoče zlahka demantirati tudi Putina, katerega razumevanja kompleksnih fenomenov je očitno na konvencionalni ravni.
Kaj je v Sočiju povedal Vladimir Putin?
Vidimo, da so številne evroatlantske (zahodne) države ubrale pot, na kateri zanikajo ali zavračajo svoje lastne korenine, vključno s svojimi krščanskimi koreninami, ki so osnova zahodne civilizacije. V teh državah se zanikata moralna osnova in vsaka tradicionalna identiteta – zanikajo ali relativizirajo se nacionalne, verske, kulturne in celo spolne identitete. Tam politika družino z več otroki obravnava kot enakovredno homoseksualnemu partnerstvu (pravno); vera v Boga je enaka veri v satana. Ekscesi in pretiravanja s politično korektnostjo pri tem dejansko vodijo v resen premislek o legitimnosti strank, ki spodbujajo propagando pedofilije. Ljudje v mnogih evropskih državah se pravzaprav sramujejo svoje verske pripadnosti in se resnično bojijo govoriti o njej.
In te države poskušajo ta model vsiliti drugim državam po vsem svetu. Globoko sem prepričan, da je to neposredna pot v degradacijo in primitivizacijo (kulture). To vodi v globljo demografsko krizo na Zahodu. Kaj je lahko boljši dokaz za moralno krizo človeške družbe (na Zahodu) kot izguba njene reproduktivne funkcije?
In danes skoraj nobena razvita zahodna država ne more reproduktivno preživeti, niti s pomočjo migrantov. Brez moralnih vrednot, ki so zakoreninjene v duhovnosti, brez pravil in moralnih vrednot, ki so se oblikovale in razvijale skozi tisočletja, bodo ljudje neizogibno izgubili svoje človeško dostojanstvo (torej postali zveri). In menimo, da je prav in naravno, da branimo in ohranjamo te moralne vrednote. Spoštovati je treba pravico vsake manjšine do samoodločbe, a hkrati ne more niti ne sme biti dvoma o pravicah večine.
Hkrati s tem procesom na nacionalni ravni (na Zahodu) na mednarodni ravni opazujemo poskuse imperialnih ZDA, da ustvarijo unipolaren, enoten model sveta, da relativizira in odstrani institucije mednarodnih pravic in nacionalne suverenosti. V takem enopolarnem, enotnem svetu ni prostora za suverene države. Takšen svet potrebuje le vazale. Z zgodovinskega vidika bi tak unipolarni svet (ZDA) pomenil predajo lastne identitete in od Boga ustvarjene raznolikosti.
Na poti od preživetvene strategije k samouresničevanju je tudi zmanjšanje števila otrok na žensko
Ljudi na svetu nas je dovolj in spodjedamo naravne sisteme, ki nam zagotavljajo preživetje. Rodnost upada povsod po svetu. V razvitem svetu je upadla najprej in najbolj. V svetu v razvoju nam v tem sledijo. Pri tem ima Rusija z 1,52 otroka na žensko enega največjih demografskih upadov na svetu. Upadanje števila prebivalstva je na najbolj elementarni ravni rešitev, ne problem.
Z vsesplošnim razvojem ljudje preidejo od preživetvene strategije k samouresničenju. Vsakomur predlagam, da poskuša v vsej globini dojeti, kako velika, pravzaprav paradigmatska sprememba je to. K življenjski strategiji samouresničenja spada tudi majhno število otrok.
Živimo torej v izjemno zanimivem obdobju, ko se krivulja števila prebivalstva začenja obračati navzdol, pri čemer se dogaja izjemen napredek v razvoju zavesti. Večji preskoki v razvoju zavesti so običajno sicer zahtevali veliko število človeških žrtev. Prav mogoče bo tudi tokrat tako ali pa bomo žrtve ocenjevali v številu izumrlih živalskih in rastlinskih vrst.
Zrelejši ljudje sami presojajo, kaj je zanje najboljše
Zahod ni dekadenten. Gre za enostavno dejstvo, da je zrelejšim ljudem dovoljeno več. Zrelejši ljudje sami presojajo, kaj je najbolje zanje, medtem ko mora manj zrelim to povedati družba. V svobodnejših družbah je tudi nabor tega, kar bi lahko imenovali eksces večji, vendar je to manj hudo kot to, da v neki drugi družbi petdeset odstotkov ljudi ni enakopravnih. Malce provokativna izjava bi lahko bila, da je spolna svoboda zrelih žensk v bistvu nekaj imenitnega, medtem ko je prisiljeno zavijanje žensk v burke z namenom ohranjanja njihovega dostojanstva nekaj sprevrženega.
Putinu se zdi sprevržen tudi zahodnjaški odnos do LGBT+. Ali ni v bistvu sprevrženo ravno to, da določenim skupinam ljudi ne dopuščaš enakih pravic, kot jih imaš sam? Kdo ti daje to pravico?
Pedofilija je priročna za demonizacijo
Seveda se obregne tudi ob pedofilijo na zahodu. Tu je dobro omeniti, da je pedofilija kot nekaj najbolj gnusnega zelo priročna za demonizacijo in izničenje nasprotnika. Za te namene se pogosto uporablja že od srednjega veka naprej. Zanimivo, pedofilijo so uporabljali tudi skrajni desničarji v ZDA za razvrednotenje Hilary Clinton, ki naj bi obredno žrtvovala otroke v kleti neke picerije v Washingtonu. Ko je neki bedak oborožen končno vdrl v tisto picerijo, da bi rešil otroke, se je izkazalo, da tam sploh ni bilo kleti. Skratka, ko začne nekdo uporabljati pedofilijo za razvrednotenje nasprotnika, je dobro, da dvignemo obrvi.
Ko se odnos ljudi do Boga spreminja, vsesplošno napredujejo
Na zahodu naj bi se naravnost sramovali svojih krščanskih korenin. No, z nekaj odstopanji je ves svet v procesu sekularizacije, ki hkrati prinaša vsesplošen napredek. Tako obstaja visoka korelacija med sekularizacijo in napredkom po praktično vseh družbenoekonomskih kazalnikih, kot so BDP, inovativnost, transparentnost, zaupanje med ljudmi, družbeni razvoj itd. Gre za kompleksno vprašanje, s katerim se je veliko ukvarjal eden največjih sociologov zadnjega obdobja dr. Ronald Inglehart.
Očitno enostavna trditev, da ljudje takrat, ko jim gre dobro, pozabijo na Boga ne drži oziroma drži le za omejeno obdobje. Proces je sledeč: iz kolektivizma, za katerega sta značilni tradicionalna religioznost in običajno nedemokratična politična ureditev, ljudje z osvobajanjem prehajajo v demokracijo, individualizem in sekularizem. Vrednote ljudi postanejo materialistične in med ljudmi zavlada tekmovalnost. To obdobje traja le nekaj časa, nakar ljudje sicer ostajajo še vedno individualisti, vendar začnejo sodelovati, si bolj zaupati, postanejo bolj nesebični in odgovorni. Poleg tega se poveča zanimanje za temeljna bivanjska vprašanja in širi se duhovnost. Ta fenomen se v zadnjem obdobju imenuje new age in je sprva precej naiven, vendar postaja sčasoma resen. Mimogrede, tudi individualizem je izjemno pomembna in pozitivna faza v človeškem razvoju, saj v tem obdobju ljudje odkrijejo svojo individualnost. Gre za velik in pomemben napredek v odnosu do sebe, drugih ljudi in celotne stvarnosti.
Znotraj Cerkve se odpira prostor za diskusijo in prilagajanje novi realnosti
Lahko ocenjujemo, da s sekularizacijo ljudje vedno manj verjamejo v intervenirajočega Boga in vedno bolj v Boga kot absolutno zavest. Vera v intervenirajočega Boga ima po eni strani pozitiven učinek na blaginjo ljudi, saj deluje tolažilno, hkrati pa pomeni, da ima človek t. i. zunanji lokus kontrole. Torej človek nima najboljše kontrole nad lastnim življenjem, kar ima vrsto negativnih psiholoških posledic. Njihov opis bi zahteval najmanj daljši članek, zato bomo tu le ugotovili, da je s prevzemanjem kontrole nad lastnim življenjem verjetno lahko pojasnimo neverjeten uspeh sekularnih družb.
Skratka, kakršnekoli skrbi oziroma pesimistične trditve o odnosu sodobnih ljudi zahodnega sveta do presežega, svetega in Boga so čisto odveč. V bistvu smo lahko celo optimistični. Tu se znotraj Cerkve odpira širok prostor za diskusijo in prilagajanje novi realnosti.
Ljudje z razvojem prevzemajo moralno odločanje nase
Razvojni psiholog dr. Lawrence Kohlberg je povedal, da z razvojem ljudje sami prevzemajo moralno odločanje. To ne pomeni, da postanejo moralno arbitrarni, temveč ravno nasprotno – bolje moralno presojajo. To se zgodi zato, ker se z razvojem ljudje bolj povežejo z realnostjo, postanejo bolj mentalno kompleksni in razumevajoči. Medtem ko se na zgodnejši ravneh ljudje sicer trudijo spoštovati pravila, ki jih niso ravno ponotranjili in jih zato pogosto tudi z veseljem kršijo, so na poznejših ravneh bolj odgovorni, saj pravila izhajajo iz njih oziroma jih globoko ponotranjijo. To nam je Slovencem, ki živimo na prepihu med nemškim svetom in Balkanom, lahko razumljivo.
Skratka za voditelja, kot je Putin, bi bila koristnejša seznanitev z znanjem o družbenem razvoju kot s KGB-jevskim znanjem. Tako bi ugotovil, da je tudi koncept naroda dokaj nov.
Sociologi vedo, da postaja z izboljševanjem življenjskih razmer narod vedno manj pomemben vir identifikacije. To pa ne pomeni, da hoče kdo namerno razvrednotiti koncept naroda in vsega, kar pomeni. Gre le za to, da se bolj napredni ljudje zavedajo neizogibnosti vsega, kar prinaša globalizacija. Seveda prinaša globalizacija nove, izjemne kvalitete, predvsem pa bolj humano noto v medčloveških odnosih.
Genetska slika Slovencev je zelo pisana
Vsakdo ima svoje mnenje, vendar bi lahko ugotovili, da Evropska zveza naredi dovolj za ohranjanje nacionalne identitete posameznih narodov, za omejevanje nelegalnih migracij ob hkratnem omogočanju legalnih migracij za nadomeščanje primanjkljaja prebivalstva.
Dotok tujcev bo gotovo razvodenil pomen nacionalnega, vendar bo prinesel tudi nove kvalitete. Stvari na tem področju ne bodo slabše, temveč drugačne. Bog ali narava, kakor vzamete, nas nagrajuje z mešanjem genov in kaznuje za reproduciranje znotraj omejenega genetskega bazena. Sploh pa, kdo smo Slovenci? Eupedia.org nam pove, da smo 38-odstotno (zahodni) Slovani (širše gledano, gre pri Slovanih in Germanih za isto haplogrupo), 20-odstotno Balkanci,18-odstotno Kelti, 9-odstotno Vikingi (Skandinavci), 5-odstotno Iliri pa še nekaj drugih genskih skupin je v nas. Skratka, smo nekakšen konstrukt oziroma mineštra genov – tako kot tudi drugi Evropejci in Zemljani. S te perspektive lahko razumemo narod kot nekakšno dediščino, ki se bo s spremembo razmer izgubljala. S človeškim razvojem jo nadomešča razcvet avtentičnosti posameznikov, kar bo v prihodnje predstavljalo novo veliko bogastvo.
Nekoč boj imperializma proti komunizmu, zdaj boj demokratičnega sveta proti nedemokratičnemu
Pri nacionalni identifikaciji oziroma domoljubju bi lahko govorili o dveh ravneh. Na prvi so nacionalisti. To so ljudje, ki jim nacionalna identifikacija očitno zadovoljuje osnovno psihološko potrebo po povezanosti in verjetno tudi avtonomiji. Skratka ti ljudje so od nacionalne identifikacije odvisni in za njeno obrambo pripravljeni delovati nasilno.
Na drugi ravni pa so ljudje sposobni sistemskega pogleda, česar so sposobni le ljudje na poznejših ravneh razvoja. Ti ljudje od nacionalne identifikacije niso odvisni. Cenijo jo kot svojevrstno bogastvo, tako kot cenijo celotno narodno dediščino in so pripravljeni marsikaj storiti za njeno ohranjanje in bogatenje.
Putin se upira tudi ideji zahodne unipolarnosti. Če je bila Amerika včasih imperialna sila, ki se je borila proti komunizmu, imamo sedaj boj demokratičnega sveta proti nedemokratičnemu. Pri tem pa demokracija ni vrednota le sama na sebi, ampak je v igri veliko več. Ameriški predsednik Joe Biden je na lanskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov povedal, da demokracija sprošča človeški potencial. Le v svobodi, enakopravnosti in demokraciji se razvija človekova zavest v smeri proti Bogu. Stvari so torej ravno obratne od Putinovega prepričanja, namreč da se na zahodu ustvarja zlo in da je on, zagovornik krščanskih in nacionalnih vrednot, poosebljeno dobro. Resnica je, da kdor ljudem omogoča razvoj zavesti, opravlja božansko delo, in kdor ljudem jemlje pravico do svobode, enakopravnosti in demokracije, opravlja hudičevo delo.
Še to: diametralno nasproten pogled od Putinovega, ki sem ga predstavil, ni levičarski. Je razvojnočloveški. Ocenjujem, da je papež Frančišek seznanjen z večino tega znanja, zato se marsikomu tudi on zdi levičar. Sploh pa, ali ni pravo mesto Cerkve, če se že politično opredeljuje, na levici? Zakaj se je sploh znašla na desnici?
V trenutni situaciji se je Ruska pravoslavna cerkev preprosto zaradi ignorance znašla v paktu s samim hudičem.
