Zbor za republiko: Pod vprašajem so vrednote na katerih stoji Slovenija

Zbor za republiko in Inštitut dr. Jožeta Pučnika sta organizirala strokovni posvet o noveli Zakona o varstvu dokumentarnega gradiva ter arhivih z naslovom “ODPIRANJE ALI ZAPIRANJE”. Posveta, ki ga je obiskalo skoraj 500 ljudi, se je udeležil tudi predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Neposredni prenos na spletni SDS TV si je ogledalo 5.092 gledalcev.

Uvodoma je zgodovinarka in publicistka dr. Tamara Griesser Pečar je dejala, da so arhivi so shramba spomina naroda. “V postkomunističnih državah je potekala borba nad kontrolo arhivov. Tako je prejšnja oblast ob osamosvojitvi uničila velik del gradiva. Po previdnih ocenah je bilo unićenega okoli 80% gradiva, v vzhodni Nemčiji 5%,” je dejala. “Prehod v samostojno državo je bil problematičen, ker ni bilo pravega reza med preteklostjo in prihodnostjo.”

“Nov zakon na veliko bolj prefinjen način zapira udbovski arhiv,” je opozorila. “Na prvi pogled novela zbuja vtis, da se arhivi odpirajo. Temu je počitno nasedlo tudi vodstvo NSi, dejansko pa je 65. člen spremenjen tako, da na perfiden način arhive zapira. Predpisuje anonimizacijo in ne razlikuje med žrtvami in storilci. To predstavlja največji probelem novele, ker predstavlja pod vprašaj vrednote na katerih stoji Slovenija,” je še dejala.

Grilc v bran noveli

Na strokovnem posvetu o arhivski noveli, ki ga je v Ljubljani pripravil Inštitut dr. Jožeta Pučnika, so razpravljavci spregovorili predvsem o varovanju občutljivih osebnih podatkov in anonimizaciji, ki jo predvideva novela. Poudarili so tudi nujnost, da iz Beograda vrnemo del arhivov, ki pripadajo Sloveniji.

Predsednica arhivske komisije Andreja Valič Zver in predsednica komisije DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Eva Igrl sta ocenili, da novela izenačuje rablje in žrtve. Določa namreč, da morajo biti občutljivi osebni podatki funkcionarjev nekdanjih družbenopolitičnih organizacij in tajnih policij varovani na enak način kot občutljivi osebni podatki njihovih žrtev,

Po mnenju Valič Zverove je nehigienično kar počez ščititi ljudi, ki so bili sodelavci nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Gre namreč za organizacijo, ki je vdirala v zasebno sfero, ustrahovala in nadzirala ljudi, je opozorila. Zato se je zavzela za popolno odprtost arhivov SDV.

Minister za kulturo Uroš Grilc je v bran noveli povedal, da se nabor občutljivih osebnih podatkov, zaradi katerih je dostop do arhivov lahko omejen, oži.

V bran varovanju občutljivih osebnih podatkov je stopil tudi nekdanji direktor Arhiva RS Vladimir Žumer. Po njegovem so občutljivi osebni podatki varovani z ustavo ne glede na to, ali se nanašajo na storilce ali žrtve, “in tega se je treba zavedati”. Kljub temu pa sam ocenjuje, da bi morali biti arhivi nekdanjih družbenopolitičnih organizacij in njenih represivnih organov dostopni brez omejitev. Prosto dostopno bi moralo biti po njegovem tudi vso drugo arhivsko gradivo, le s to razliko, da bi bili pri njem občutljivi osebni podatki zaščiteni.

Glede anonimizacije je Grilc poudaril, da ni nič novega in da jo pozna tudi veliko drugih držav. Po njegovih besedah se je izvajala že zdaj, saj jo je uvedel nekdanji direktor Arhiva RS Dragan Matić, nima pa še zakonske podlage.

Poudaril je, da bodo vsi dokumenti, ki ne vsebujejo občutljivih osebnih podatkov, še naprej prosto dostopni, anonimnizirani bodo le tisti, ki bodo omenjene podatke vsebovali.

Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar pa anonimizaciji nasprotuje, saj da gre za cenzurirano gradivo, zaradi katerega verodostojen dokaz ni mogoč. Temu je pritrdil tudi Žumer: “Tehnično gre za prikrivanje podatkov, kar pomeni, da uporabniki dobijo dokument, ki je falsificiran in neveljaven,” je dejal.

Raziskovalca Igor Omerza in Roman Leljak sta opozorila na časovno dimenzijo anonimizacije. Po besedah Omerze bodo morali arhivisti pri večjih sklopih gradiva, ki ga bo naročil, vso gradivo prebrati in počrniti občutljive osebne podatke, kar bo vzelo veliko časa in denarja. “Namreč, kar lahko jaz pregledam v enem mesecu, več arhivarjev ne more anonimizirati v več letih,” je dodal.

Grilc pa je opomnil, da bodo arhivarji gradivo morali anonimizirati v dveh mesecih, sicer bo avtomatično prosto dostopno.

Na strokovnem posvetu so še ugotavljali, da je bilo več kot 80 odstotkov gradiva nekdanje SDV uničenega že ob osamosvojitvi. Po besedah Omerze je ukaz za njegovo uničenje 7. marca 1990 izdal takratni načelnik SDV Igor Eržen. Po mnenju Grilca je bilo uničevanje arhivov kaznivo dejanje, ki pa je, kot so ugotavljali udeleženci, že zastaralo.

Žumer in Leljak sta opozorila še, da se veliko arhivov, ki so slovenska last, še vedno nahaja v Beogradu, zato bi jih bilo smiselno vrniti nazaj. S tem se je strinjal tudi direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar, ki se je strokovnega posveta udeležil kot poslušalec. Arhive bi bilo mogoče po njegovih besedah vrniti na podlagi sporazuma o sukcesiji.

Celoten tonski posnetek je na voljo na spletni povezavi www.sds.si.

V razpravi so med drugimi nastopili dr. Vlado Žumer, Igor Omerza, Roman Leljak, poslanka SDS Eva Irgl ter direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver.

Vir: Reporter