Zbor za republiko: ljudje, ki so povzročili to krizo potrebujejo sovražnika

14

PREJELI SMO. Zbor za republiko je v Slovenj Gradcu pripravil drugo v nizu javnih tribun, ki bodo potekale v njegovi organizaciji po Sloveniji in na kateri so člani Sveta Zbora za republiko dr. Jože Rant, dr. Borut Rončević, mag. Bernard Brščič in dr. Ivan Štuhec spregovorili o temeljnih problemih slovenske družbe predvsem z vidika pravne države in v luči zadnjih aktualnih dogodkov. Vsi so tudi izrazili podporo predsedniku Vlade RS in predsedniku SDS Janezu Janši.

Dr. Jože Rant je v svojem nagovoru ugotavljal, da je Slovenija na prelomnem trenutku. »Zadnji protesti so rezultat socialne krize in globalne situacije. Glavni razlog pa je nepravna država, ki ima korenine globoko nazaj,« je poudaril Rant. Opozoril je, da je že v času II. svetovne vojne prišlo do enoumja, kljub temu, da je bil boj proti sovražniku stvar narodno zavednih ljudi. »To enoumje je baziralo na nasilju, sicer prikritem, a nasilju,« je povedal Rant. Opozoril je tudi, da se v Sloveniji pojavlja razklanost na podlagi percepcije, kdo je pošten in kdo nepošten. Vendar pa bi vedno morala prevladati resnica. Resnico je po mnenju Ranta potrebno iskati tudi v poročilu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), kjer gre za navaden konstrukt. »Potrebno je misliti s svojo glavo in vestjo,« je poudaril Rant in hkrati opozoril, da je včasih trojka ljudi lahko poslala človeka na Goli otok, danes pa očitno obstaja tudi trojka ljudi, ki nekoga obsodi brez možnosti, da bi se obranil, ob tem pa ne spoštuje lastnih predpisov.

»Mislite, da se bo cedilo mleko in med, če Janez Janša odstopi?« je navzoče spraševal Rant.

»Ne bo se, saj ljudje, ki so povzročili to krizo potrebujejo sovražnika,« je povedal Rant in pozval k prekinitvi sovraštva, podtalnega delovanja, manipuliranja z množicami, pozivanja na linč in k prekinitvi uničevanja družine. »Za ohranitev človekovih pravic, zato sem danes tukaj!« je zaključil svoj nagovor Rant.

V nadaljevanju je spregovoril dr. Borut Rončević, ki je zbranim na enostaven način predstavil, kako je medijski uboj nedolžnega človeka v Sloveniji povsem preprost. »Če ste na primer član nekega društva vas lahko anonimno ovadijo, da delate lumparije z denarjem društva. Mediji povprašajo vas in policijo, vi poveste, da nič ne veste o tem, a objavljeno bo, da ste v policijski obravnavi,« je povedal Rončević in tako predstavil, kako preprost je mehanizem in kako je lahko prav vsak žrtev takega početja.

Opozoril je še, da se v zadnjih dneh veliko govori o pravni državi, vendar se ta pojem uporablja selektivno.»In kadar se uporablja selektivno, takrat pravne države ni,« je bil kritičen Rončević. Povedal je še, da imamo v Sloveniji institucije pravne države, vendar za pravno državo to ni dovolj, saj je potrebna tudi integriteta tistih, ki delujejo v teh institucijah.

»Ko se je treba sklicevati na pravno državo, se na to sklicujemo, pozablja pa se na pomen pravne države takrat, ko zakon po vsej verjetnosti ni ustaven,« je poudaril Rončević in izpostavil dejstvo, da obravnavani v poročilu KPK le tega niso dobili na vpogled.

»Pravne držav v Sloveniji ni, inče je ni, se na njo ne moremo sklicevati. Lahko pa delamo v smeri pravne države- za vse enako!« je povedal Rončević.

»Ali želimo v tej državi imeti vlado zgrajeno na prevari in laži? Ali je slovenska država zgrajena na tem?« je razmišljal Rončević in zbrane opozoril, da to ni samo moralno vprašanje, temvečgre za temeljna razvojna vprašanja, ki zadevajo kakovost življenja vseh nas, ki nam je Slovenija domovina. Za razvoje je izpostavil več stvari: podjetniški duh, socialni kapital, odprtost družbe navzven, politična kultura itd. »Težko se gradi in hitro poruši razvojne dejavnike – to se dogaja v teh dneh,« je opozoril Rončević in povedal, da je bila Slovenija še pred dobrim tednom na pravi poti, s pozitivnimi mednarodnimi signali.

»Ni prav, da tiha večina molči. Če imamo radi to državo, družino, bližnje, se moramo oglasiti,« je svoj nagovor zaključil Rončević.

Mag. Bernard Brščič, predsednik Sveta Inštituta Jožeta Pučnika pa je v nadaljevanju zbrane spomnil, da je prejšnji petek minilo deset let od smrti dr. Jožeta Pučnika in da je po 22 letih samostojne države treba uvideti v kakšni državi živimo. »Je to sproščena, svobodna, vseh domovina, pravna, pravična, je slovenska družba, dobra družba, temelječa na svobodnem tržnem gospodarstvu,« se je spraševal Brščič in ugotavljal, da »po 22 letih lahko uvidimo, da so se ti ideali razblinili.

Vse zdajšnje dogajanje je logična posledica določenih dejanj. Brščič je izpostavil pomen pravne države, predvsem neodvisnosti sodstva. Vendar pa je v Sloveniji, kljub ustavno zagotovljeni neodvisnosti sodstva, le ta zgolj zunanja in materialna. »Kako imamo lahko neodvisno sodstvo, če so na vrhu sami komunisti,« se je spraševal Brščič in izpostavil najvišje položaje, ki jih zasedajo Ernest Petrič, Branko Masleša in Zvonko Fišer ter vzrok za to pripisal odsotnosti sodne lustracije leta 1991.
Izpostavil je še problem tega, da imamo sodstvo, ki je okuženo s pravnim pozitivizmom, ta čas pa »so tisti, ki so nas pokradli na prostosti, sodni sistem kot imunski sistem družbe pa je v 2 desetletjih zatajil.«

Brščič je opozoril na problematičen ustroj KPK, ki je po njegovem ustavno sporen, odločitev o tem pa bo moralo sprejeti Ustavno sodišče RS.»KPK deluje po načelu »kadija sudi, kadija tuži«, obenem pa nosilci niso moralne avtoritete, njihovo poročilo pa ne temelji na dejstvih,« je poudaril Brščič. Izpostavil je tudi politično okuženost Gorana Klemenčiča, ki je bil državni sekretar pri Katarini Kresal, nastavljen da dokaže, da je bil najem NPU brezmadežen. Klemenčičev namestnik Rok Praprotnik, pa je novinar, ki se je desetletje ukvarjal z medijskim pregonom Janez Janše.

»To bi še šlo, če poročilo ne bi bil politični pamflet, ampak bi temeljil na dejstvih,« je nadaljeval Brščič in opozoril, da je v poročilu KPK metodološko zelo težko dokazati od kod Janezu Janši nepojasnjenih 210.000 evrov, saj bruto in neto premoženje ni enako in samo najetje kredita še ne pomeni povečanje neto premoženja. »Še hujši kiks je ocena zemljišča v Trenti,« je opozoril Brščič, saj so ocenili zemljišče na vrednost, ki je več kot desetkrat prenizka. »Tako korupcijska tveganja kar naenkrat izpuhtijo,« je bil jasen Brščič in izpostavil, da je poročilo polno moraliziranja in vrednostnih sodb in da gre »za tipičen kompromat, ki smo ga vajeni iz zadnjih dveh desetletij«.Zbranim je Brščič povedal tudi zakaj je tožilka Zobec Hrastarjeva namesto obtožnice vložila obtožni predlog: »ker le ta ni podvržen razpravi sodnega senata, če pa bi šli v obtožnico, bi ta padla pred začetkom sojenja«.

Ob koncu svojega nagovora je Brčšič povedal, da je »predsednik vlade žrtev in simbol tistih, ki smo prepričani, da prihodnost ni v neosocializmu in ki smo zavezani Sloveniji kot domovini in od tod tudi potreba po njegovi likvidaciji, vendar pa bi bil njegov odstop tragedija za Slovence«.

V zadnjem delu je spregovoril teolog dr. Ivan Štuhec, ki je svoje ukvarjanje s politiko pojasnil z besedami, da ne dovoli, da bi mu kdo omejeval njegov politični prostor in da imamo vsi enake pravice. »Zato demonstrativno sedim tukaj in tudi v javnosti branim predsednika vlade,« je povedal Štuhec.

Zbrane je spomnil, da je v tretjem odstavku temeljne listine Ustave RS zapisano, zakaj smo se odločili za samostojno državo – zaradi kršitve človekovih pravih v okviru SFRJ. Štuhec opozarja, da se zdaj to očitno pozablja, saj se z gesli, parolami in simboli očitno želi vračati v čas SFRJ. Opozoril je tudi, da sile kontinuitete, že odkar imamo svojo državo, problematizirajo stranke, saj so jim odveč. »Vendar brez strank ni demokracije,« je poudaril Štuhec. »Mi vsi kot državljani smo država. Imamo pravico, da po poti strank ali civilni poti vplivamo na državo. Obe poti sta legitimni,« je povedal Štuhec.

Štuhec je tudi opozoril, da lahko v ozadju vseh afer (Depala vas, orožarska afera, Patria) vidimo, da so niti vlekli isti ljudje: »ne samo sivi strici iz ozadja, ampak tudi strici brez las«.

Veliko vlogo pri aferah igrajo tudi mediji, ki bi po mnenju Štuheca »prvi morali biti kritični in ne sotvorci, vendar pa so tudi oni del ukradene države, ker se napajajo iz denarja, ki gre iz žepov državljanov, ki nam jo kradejo«.

Štuhec se je dotaknil tudi predsednika Državljanske liste Gregorja Viranta, ki je nekoč bil član in predsedujoči Zbora za republiko, vendar pa so ostali kolegi iz Zbora za republiko o njegovi nameri in ustanovitvi stranke izvedeli šele iz medijev.

»Kot član koalicije je Virant tudi izvedel, da se pripravlja poročilo KPK, pa ni prej stopil do predsednika vlade in ga povprašal o tem, kaj je res, ampak je takoj stopil pred mikrofon in pozval k odstopu. Na ta način se ne moreš iti politike, sploh pa ne dobre politike,« je bil kritičen Štuhec in dejal, da podobno velja za še dva koalicijska partnerja.

Ob koncu je Štuhec izpostavil, da je politika skrb in delo za skupno dobro, zdajšnji predsednik vlade Janez Janša pa je »eden in danes edini preživeli akter tiste prve skupine ljudi, ki so nosili glavo naprodaj skupaj z mnogimi v teritorialni obrambi za to, da smo državo dobili. Ta trenutek simbolizira zadnji steber slovenske osamosvojitve v slovenski politiki. In ta steber ne sme pasti, ker bo s tem padla osamosvojena Slovenija!«

Zbor za republiko

dr. Lovro Šturm, predsednik
Foto: Siol

 


14 KOMENTARJI

  1. Čestitam Zboru! Čas je, da se demokratična Slovenija preneha zgolj braniti in vstopi v ‘igro’ kot samozavesten politični subjekt. Vsi argumenti so na naši strani.

  2. Dokazov, da smo prvirženci demokracije, k čemur sodi tudi svobodne volitve, še drugorazredni in prestrašeni, na subtilni ravni kar mrgoli. En nazoren primer: Kak dan nazaj sem na nacionalki gledal, kako je novinarka mimoidoče spraševala o tem, ali bi morala Janša in Janković odstopiti (pri čemer je imel Janković vlogo nekega čudnega priveska, ki je namerno poglabljal atmosfero katastrofičnosti). Vsi, ki so menili, da mora Janša odstopiti, so pred kamero zavzeli malone nadut položaj in prostodušno nizali svoje argumente brez dlake na jeziku. Kot da so sami izvor resnice oziroma da ravnokar od tam prihajajo.
    Tisti pa, ki so nasprotovali Janševemu odstopu (odveč je govoriti, da jih je bilo v anketi manj kot pravovernih – še en pokvarjen štos na subtilni ravni) pa so odgovarjali kot prestrašeni šolarčki, jecljajoče, nejasno ter z očitni telesnimi gibi, da bi čimprej radi pobegnili od TV-kamere … Razen najbolj pokončnih ljudi, navadnih ljudi še nisem slišal s ponosom reči: Jaz sem pa volil Janšo! Jaz hodim k maši! Dr. Stres je pametna glavca!
    Skoraj vsa uredništva in posledično pogovorne oddaje na nacionalni TV so v svojem izhodišču ultralevičarske, kar jih delajo tako voditelji kot vabljeni gostje. Zadnjič je (še) ena fanatična gostja izjavila nekaj v tem stilu, da je v takšni državi, kjer premier javno predlaga, da naj mladi ne hodijo v gledališče, življenje čedalje bolj nevzdržno.
    Ali recimo poročanje o protestih zoper poroke istospolnih partnerjev v Franciji. Udeležilo se jih je na stotisoče, verjetno milijon in več ljudi. Na našem teletekstu sem prebral, da se je prostestov udeležilo na tisoče Francozov. Urednik bi moral novinarja, ki je napisal tako kolosalno dezinformacijo resno opozoriti. A kaj, ko vsi dobro vemo, da za to informacijo stoji sam urednik. V medijih se vsako minuto predvajajo zlagane, prilagojene, izmišljene informacije. Kdo jih lahko še lovi in kontrolira? Problem je v tem, da je sedemdesetletno pranje možganov naredilo svoje – oblikovalo je plodna tla za vsakršno sprevrženost in pokvarjenost – če le je ‘nam’ v prid.
    Še enkrat: Hvala Zboru. Vaše delo me (končno) navdaja z upanjem!

  3. V prvi vrsti vidim sedeti poslanko SDS, ki je ponaredila spričevalo in še eno poslanko SDS, ki ne plačuje najemnine za neprofitno stanovanje. Med govorniki pa je bil še ekonomist, ki je na univerzi izgubil službo, ker v 10 letih ni uspel sestaviti doktorske dizertacije. Taki “kalibri” dajejo tem mitingom resnice res posebno težo.

  4. “…je Brčšič povedal, da je ‘predsednik vlade žrtev in simbol tistih, ki smo prepričani, da prihodnost ni v neosocializmu in ki smo zavezani Sloveniji kot domovini in od tod tudi potreba po njegovi likvidaciji, vendar pa bi bil njegov odstop tragedija za Slovence'”.

    Gornji zapis in celoten članek “Zbor za republiko: ljudje, ki so povzročili to krizo potrebujejo sovražnika” je nedopustno miselno in jezikovno skropucalo. Če je to domet Zbora za republiko, je najbolje, da se takoj ukine.

    • Dlakocepstvo je tipičen boj komunistov, kadar niso na oblasti (pri čemer je zanje oblast, kadar imajo stoodstotno vse v svojih rokah – niti odstotka ne prepustijo drugim). Dlakocepstvo ima jasen cilj živciranja in izčrpavanja ‘sovražnika’.

      Vsi tudi vemo, kakšni postanejo komunisti, kadar imajo totalno oblastz ali pa zgolj mislijo, da jo imajo.

      Če bi brali gornji prispevek z odprtim srcem, gotovo ne bi opazili dlačic, ki jih s takšnim užitkom zdaj cepite, saj so za bistvo povsem nepomembne. Kakšen domet pa bi moral dosegati Zbor? Morda Kučanov domet? Priznam. Pri sladkem govorjenju je brez konkurence. Toda, kaj pa pove? Meni nič.

      Ravno nasprotno pa mi je zgornje ‘miselno in jezikovno skropucalo’ povedalo veliko, dobesedno me je nagovorilo. Med drugim mi je povedalo, da nas niti ni tako malo, ki podobno gledamo na aktualni slovenski trenutek. In da v tem ‘epicentru’ nastaja neka realna sila, ki lahko nekaj spremeni.

    • Tudi meni so ti stavki slabo razumljivi. In ne vem, kdo je v tem primeru grešil: ali Bršič ali tisti, ki je dal sporočilo za javnost?
      Vseeno pa ne bi takoj odpisal ZZR. Ima svoj potencial. Bi pa sam zamenjal predstavnika za stike z javnostjo.

  5. Dobro jutro!
    Doktorat, zaposlitev in posel v Sloveniji je f(politične pripadnosti). Statistično gre po grafu: več doktoratov, boljše zaposlitve, več posla levičarjem in manj desničarjem. Zato tudi trditve agencij za javnomnenjske raziskave, da desnico volijo manj izobraženi.
    Redki primeri visoko izobraženih desničarjev (tistih, ki se upajo to brez sramu povedati in oglasiti) je tako enostavneje preglasiti.
    Slovenska duša je zaradi preživetvene nuje hinavska (otroci zasmehovani, odrasli brez poslov). Slovenija potrebuje prej kot vse drugo svobodo, s katero bi tudi desničarji upali brez posledic povedati, da to s(m)o.
    Največja korupcija v Sloveniji je zavračanje poslovnega sodelovanja z desnimi in iskanje korupcijskih tveganj, če je na oblasti desnica.
    Na tej podlagi je jasno, da ni modro biti desničar saj je ekonomsko tvegano.
    Sam predsednik KPK je za povečanje svoje kredibilnosti rekel, da je levičar.
    Edina svoboda, ki jo uživamo desničarji v Sloveniji so volitve, ki jim skuša levica odvzeti moč z vsemi možnimi oblikami: komisij, civilnih družb, strokovnih javnosti in drugih neodvisnih trajno levo nagnjenih angelov oz. božanstev.
    Slovenija je dežela mnogobožcev (čistunov, nezmotljivcev, znalcev, expertov, genijev in sploh naprednih..), ljudje smo le postranska škoda.

  6. Res, vsa čast Zboru za republiko. Vaš obstoj me navdaja z upanjem. Uspešno in tako pogumno še naprej.

Comments are closed.