“Zavest, da moram na delovnem mestu nekaj ustvariti, krepi kondicijo zaposljivosti”

4

eu trgiNa razpravi Slovensko gospodarstvo: kako uspeti na evropskem trgu?, ki so ga soorganizirali Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije (ZKPS), Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu in Časnik sta svoje dolgoletne podjetniške izkušnje delili Jožica Rejec, predsednica uprave Domel Holding, d.d., prejemnica nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2015, ter Marta ​Turk, ​direktorica Zbornice osrednjeslovenske regije pri GZS. Pogovor v okviru Poslovnega kroga Z mero je moderiral Drago Rudel iz ZKPS.

Sogovorniki so se strinjali, da slovensko gospodarstvo in šibko rast vlečejo naprej izvozniki, ki pa so oslabljeni zaradi razdrobljenega gospodarstva in pomanjkanja skupne strategije. V Sloveniji je namreč okrog 190.000 gospodarskih subjektov, a le okrog 20 odstotkov uspe izvažati, “saj ne moreš izvažati, če si premajhen,” ugotavlja Marta Turk z GZS. Kritična je bila do državnega spodbujanja mikropodjetništva, samostojnega podjetništva, ki po njenem mnenju vodi predvsem v prekernost, saj z npr. 20.000 evrov letno ne moreš kaj več kot preživeti. Podjetje lahko namreč pri nas hitro ustanoviš, važno pa je, kako ga vodiš in kakšno je pri tem podporno okolje. Glavno vodilo vodenja podjetja je za Jožico Rejec iz Domela gradnja zaupanja, najprej med vodilnimi sodelavci, ki se potem prenaša v organizacijski strukturi naprej. Stimulativno okolje v podjetju pripelje tudi do okrog 600 predlogov za izboljšave letno, ki jih podajajo zaposleni in jih v podjetju že 20 let tudi nagrajujejo.

Uspeh na tujem trgu pride počasi, je pojasnila Jožica Rejec iz Domela, pri čemer je več možnosti, da uspeš na nišnem trgu kot je to uspelo Domelu na področju sesalnih enot. Usmerjenost v tujino je dala sodelavcem v Domelu dodatno kondicijo, da ob močni konkurenci iščejo vedno nove rešitve in izboljšave, še ugotavlja predsednica uprave. Domel sicer zaposluje več kot tisoč delavcev, v letu 2015 je zabeležilo 106 milijonov evrov prometa od prodaje, sto milijonov od slovenske proizvodnje in šest milijonov na Kitajskem.

eu trgi 2

Predsednica uprave Domela je tudi pri vprašanju odnosa do tujih lastnikov slovenskega gospodarstva izpostavila zasledovanje vestnega vodenja. “Če ne iščeš lastnikov, ki iščejo boljše rešitve in optimizacijo oziroma če dopustimo slabo vodenje, potem srebrnina zarjavi.” Jožica Rejec je še mnenja, da v aktualnih nadzornih svetih državnih podjetij ni dovolj poslovnega pritiska, upravljalski procesi ne delujejo in tako so stroški previsoki, rezultati pa slabi. “Če pa pride tuj lastnik je v nekaj letih mogoče delati bolje, z manj ljudmi,” še dodaja.

Marta Turk je predstavila svoje delo z mladimi, ki jih teži visoka brezposelnost, a so mnogi mimo države našli načine, kako prerasti ovire brezposelnosti (‘coworking’, zagonska podjetja …). Mladim z različnimi programi pomaga vstopiti v poslovni svet in jih pri tem spodubja, da je njihov trg ves svet. Tudi Jožica Rejec se je strinjala, da so mladi pripravljeni več tvegati, so bolj svobodni in manj vezani na isto delovno mesto do pokojnine. V Domelu štipendirajo okrog 60 mladih, ki se povežejo s podjetjem v času šolanja in tako pogosto tudi ostanejo v podjetju.

V razpravi z obiskovalci se je odprla tudi tema odhoda mladih z IT področja v druge tranzicijske države, kjer visoko izobraženi iščejo svoje priložnosti. Marta Turk je mnenja, da je IT tehnologija dobro razvita tudi pri nas, a da bi morala država predvsem poskrbeti, da bi se imeli mladi, ki so odšli, kam vračati. Jožica Rejec je poudarila, da bi pri tem igral pomembno vlogo tudi bolj sproščen trg delovne sile, ki bi spodbudil zavedanje, da je potrebno na delovnem mestu nekaj ustvariti, kar bi pripeljalo do boljše kondicije zaposljivosti.

4 KOMENTARJI

  1. Naslov je super za birokratsko Slovenijo, kjer večina v državnem gospodarstvu (komunizem, fašizem) zaradi “varnosti” zaspi.

    Ko sem videl fotko, o joj. Tudi jaz imam rad rdečo majico, srajco ali pulover, ker mi je barva erotike, življenja, strasti, podjetnosti. A v tem primeru gre za sporočilo: jaz nisem tačrna, da ne bi kdo slučajno pomislil, jaz sem tardeča! ”

    Turkov mi po napisanem ni nič pametnega povedala. Tipična birokratka.

    Rejčeva je diplomatsko priznala, da razpršeno lastništvo delavcev brez večjega lastnika, ki potegne in tudi kaj gnilega odseka (Iskra Emeco s pokojnim SDS direktorjem tega rakavega tumorja 15 let ni mogel zarezati, ker bi večina delavskih lastnikov izgubilo svoje rente:službe) , zato se je cela ladja potopila. Kriv pa je manager Bevk, ki je v firmo vpeljal populistično socialistično samoupravljanje delavcev.

    Nisem proti, da so delavci lastniki in delničarji. Sem pa proti, da ne sme imeti nihče več delnic kot drugi, da je uravnilovka in da “rula” kolektiv, lumpenproletarska “rulja”.

    Glede na to, da v poročilu nisem zaznal svežine, provokacij, idej, sklepam, da so bila vprašanja in gostje birokratsko dolgočasni in da so se starčki v dvorani dobro pogreli in zadremali. 😉

  2. Še eno odlično sporočilo je: mladi so bolj podjetni, več tvegajo.
    Starci se zgolj rent in fevdov oklepajo.

    S starimi strukturami in starimi strankami ne bomo naredili niti koraka naprej. So mlinski kamen razvoja, reform.

    Samo na podjetne mlade lahko stavimo.

  3. Marta Turk z GZS je upravičeno kritična do državnega spodbujanja mikropodjetništva, samostojnega podjetništva, ki po njenem mnenju vodi predvsem v prekernost, saj z npr. 20.000 evrov letno ne moreš kaj več kot preživeti.
    Mnogo izobraženih mladih slovenskih državljanov zato migrira v tujino.
    Slovensko znanje za korporativno vodenje, menedžersko znanje, ki je potrebno za vodenje večjih podjetjih, očitno v večini podjetij ne ustreza realnim potrebam trga, saj preveč podjetij propada in nova ne nastajajo. Posledično ni novih delovnih mest, zlasti ne mest z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega, država pa potem nima pravega dohodka in se temu navkljub neodgovorno zadolžuje.

Comments are closed.