Zavedna in nezavedna pristranskost

1
530
Dr. Mitja Steinbacher

Vsi smo kdaj vir pristranskosti v odnosu. Ljudje s svojimi odločitvami kažemo različne ravni pristranskosti, najsi gre za odnos do posameznika, etnične skupine, spola, politične stranke, naroda, veroizpovedi, vse do akademskih stališč, ideologij ipd. Pristranskost se pojavlja v različnih oblikah: spoznavna pristranskost, predsodek, konflikt interesov, oziroma glede na neke specifične okoliščine, kot sta na primer akademska pristranskost in medijska pristranskost. Po opredelitvi v Wikipediji, največji enciklopediji na svetu, je pristranskost vrsta predsodka v prid ali pa proti osebi ali skupini glede na drugo osebo ali skupino, ki je pogosto označena kot nepoštena.

Pristranskost in z njo povezano nepoštenje sta lahko rezultat zavedno škodoželjne akcije posameznika ali skupine oziroma nezavedne akcije posameznika ali skupine. Nezavedno škodoželjna akcija pogosto izvira iz nepopolnih informacij in nima namena povzročanja škode oziroma okoriščanja. Zavedno izvajanje pristranskosti se pogosto pojavlja ob prisotnosti konflikta interesov, na drugi strani zavedno pristranske akcije pa je pogosto neka oprijemljiva korist, ki ni nujno izražena v denarni obliki. Pogosta oblika zavednega izvajanja pristranskosti ob prisotnosti konflikta interesov je podkupovanje, favoriziranje, lobiranje, politična korupcija, pretveza in podobne. Pogost motiv za zavedno izvajanje pristranskosti je pridobitev koristi v obsegu in na način, kot ga v primeru nepristranskosti skoraj gotovo ne bi bilo moč doseči. Konflikt interesov ni pogoj za pristranskost v človeškem odnosu, temveč je okoliščina, v kateri pride človeško nagnjenje k pristranskosti bolj do izraza kot v drugih okoliščinah.

Ignoranca do zavedne pristranskosti je neželena za vzdušje v družbi, saj ob neposrednih stroških žrtvam pristranskosti povzroča občutke moralnega vakuuma, kjer se vzbuja mišljenje, da je pristranskost ekonomska kategorija in ne vedenjska lastnost. Nezavedni pristranskosti se ne moremo ogniti. Nezavedna pristranskost je v resnici eden izmed bogatih virov učenja. Na lastnih slabih odločitvah se ljudje namreč lahko največ naučimo, saj gremo čez faze soočanja s krivičnostjo in tudi z bolečino, ki smo jo s svojimi dejanji povzročili, a vedoč, da ta bolečina ni bila namerno povzročena, temveč je nastala kot rezultat nezavedne pristranskosti. Nezavedno povzročanje pristranskosti je pogosto povezano z nepopolnimi informacijami in z nezmožnostjo popolnega predvidevanja naših prihodnjih odločitev in prihodnjih odločitev ostalih ljudi v naših sredinah. O nezavedni pristranskosti, odločitvah v okoliščinah negotovosti, intuiciji in zavednih prvinah strateškega razmišljanja je veliko pisal psiholog in Nobelovec Daniel Kahneman.

Ljudje smo rojeni v svet, ki prinaša pestro raznolikost interesov. Tavtološko je reči, da imamo vsak svoj interes, ki ga skušamo kar se da kakovostno udejanjiti in da raznolikost interesov bogati človeštvo. Robert Axelrod, eden izmed najbolj prodornih raziskovalcev politične psihologije na svetu, opredeli konflikt interesov kot nekompatibilnost v ciljih med dvema ali več vpletenimi. Pri tem izpostavi, da bodo obnašanje vpletenih in posledice njihovih dejanj pogojeni s stopnjo konflikta interesov v nekih konkretnih okoliščinah. Dve skrajni obliki načinov soočenja med interesi in določanja končnega izplena v igri interesov sta ničelna vsota in popolno prekrivanje. V primeru ničelne vsote bo v konfliktu eden na koncu nujno izgubil vse, drugi pa vse pridobil. V primeru popolnega prekrivanja se interesi povsem prekrivajo in med vpletenimi ni razlik v dojemanju okoliščin in s tem pogojenih konfliktov: najbolj preferirani rezultat ene strani je hkrati najbolj preferirani rezultat druge strani.

Dokler se človeški interesi izvajajo brez vnašanja prvin zavedne pristranskosti, bo družba bogatela in obratno. Družbe, kjer je enim dovoljeno početi vse, drugim pa praktično nič, bodo nujno propadle, saj bodo ljudje žrtve pristranskosti tistih z največ moči in v mnogih primerih bodo obveljali slabši rezultati od rezultatov, ki bi jih dosegli ob večjih možnostih udejanja lastnih interesov in obrambe pred samovoljno pristranskostjo. V svobodnih okoljih imamo v resnici najpogosteje opraviti z vmesnimi stanji med zgoraj omenjenima skrajnostnima popolnega prekrivanja (vsi smo eno) in ničelne vsote (vsi smo sovražniki). Po Schellingu so to stanja, kjer smo motivirani po medsebojnem sodelovanju kot tudi tekmovanju drug z drugim.

1 komentar

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite