Priprave na letošnji Socialni teden so se začele že pred poletjem, zdaj pa so v polnem teku. V petek, 13. septembra, so Matej Cepin – direktor Socialne akademije, Mojca Perat – koordinatorka lokalnih dogodkov in Majda Žužek – organizatorka lokalnih dogodko,v na novinarski konferenci sporočili medijem bistvene poudarke projekta Socialni teden nasploh in kako bo potekal letos. Že v vabilu na novinarsko konferenco so zapisali, da petek 13. ne bo razlog za črnogledost temveč ravno nasprotno. Letošnje vodilo je zajeto v naslovu, Zakaj še Za – upaš in poslanici. Strnjeno je tudi v naslednjih besedah: »Zaupanje je tisto, ki nas drži skupaj. Omogoča nam sodelovanje, skupno ustvarjanje in sobivanje. Ko ni več zaupanja, se naši medosebni odnosi skrhajo, trgovanje usahne, vlade odstopajo, organizacije propadajo, institucije ne morejo več delovati, monetarni sistemi pa se sesuvajo«.
Socialni teden se bo začel se z okroglo mizo v ponedeljek, 23. 9. 2013 ob 19.30 v Galeriji Družina na Krekovem trgu v Ljubljani. Gostje okrogle mize bodo: dr. Andrej Fištravec, sociolog in župan Maribora, Barbara Brezigar, pravnica in nekdanja generalna državna tožilka, dr. France Arhar, bančnik in nekdanji guverner Banke Slovenije ter Imre Jerebic, glavni tajnik Slovenske Karitas. Naslov okrogle mize je “Ko ni več zaupanja”. Beseda bo tekla o zaupanju v politiki, sodstvu, monetarni politiki, gospodarstvu in v civilni družbi.
Od ponedeljka do vključno petka bo po Sloveniji izvedenih blizu 60 različnih dogodkov – predavanj, posvetovanj, delavnic, pogovorov in drugih. Zaključek Socialnega tedna bo 27. in 28. septembra v Nazarjah, s kopico uglednih in civilno-družbno aktivnih posameznikov, vključno s predsedniki oz. predstavniki pomladnih strank. Tema seminarja bo pomen civilne družbe pri spreminjanju trendov v Sloveniji danes.
Socialni teden od leta 2009, ko je bil v Sloveniji na sporedu prvič, stalno raste po številu dogodkov in kakovosti. To je poseben fenomen, saj v krizi težko najdemo dobre stvari, ki rastejo. Dogodek se je začel kot spontan odziv na krizo, ki je takrat začela kazati zobe, obenem pa je prav v tistem času papež Benedikt XVI. izdal encikliko Ljubezen v resnici, ki človeka postavlja nad kapital. Danes se vidi, da so organizatorji v izjavi po prvem Socialnem tednu pravilno zapisali: »Krize se ne da zadovoljivo pojasniti zgolj s teorijo ciklov, po kateri se obdobja rasti in padanja izmenjujejo, ne da bi se ob tem dogajale bistvene družbene spremembe. Pred nami so družbene spremembe, za katere moramo vsi prevzeti odgovornost. Zaživeti bo potrebno z novim življenjskim slogom, če bomo hoteli preživeti.« Zdaj o tej nujnosti govorijo že mnogi.
Socialni teden spreminja poglede in miselnost v naših glavah. Odpira prostor za dialog v majhnih skupinah in spodbuja kritično refleksijo na temelju vrednot družbenega nauka Cerkve. Te sicer načelno sprejema večina prebivalstva, v praksi pa se ne ravnamo po njih. Družbeni nauk Cerkve ponuja trdne odgovore na izzive današnjega časa: odnosi med ljudmi so pomembnejši od kapitala, človek ima odgovornost do skupnosti in skupnost do posameznika – človeka. Zaupanje med posamezniki je temeljni kapital, ki izhaja iz verodostojnosti in poštenosti. Socialni teden razvija tudi učenje preko družbene participacije.
V organizacijskem smislu je Socialni teden za razliko od Socialnih tednov v drugih državah (npr. Italija, Francija), kjer poteka kot srečanje več tisoč ljudi na enem mestu, organiziran v številnih manjših dogodkih po vsej državi. Verjamemo, da se družbene spremembe zgodijo najprej v ljudeh, šele preko ljudi pa pridejo v širšo družbo, vse do potrebnih in želenih sistemskih sprememb.
Več na spletni strani http://www.socialniteden.si
Foto: Socialna akademija
