V čigavih rokah je korona?

25
Zvečer bom sedla z družino k družinski mizi in zmolila rožni venec. Sklonili bomo glave in prosili Boga odpuščanja. In za usmiljenje, da odvrne od nas kugo, to na Zemlji. In še kar je bolj važno – kugo večnega pogubljenja.

Živimo v času, ko se spodobni katolik lahko čuti popolnoma spravljen s seboj, če si na dom povabi prijateljico frizerko. Sebi in družini polepša izgled, prijateljici pa v času izpada dohodka poleg prijaznega klepeta ponudi tudi roko podpore. A vse kaj drugega bi bilo, če bi na dom povabil prijatelja duhovnika, da bi mu počistil dušo in da bi se skupaj okrepčali z nebeško hrano. Takoj bi ga zagrizla vest, da je neposlušen in celo shizmatičen. Smo res v tako novih časih, da ne velja več rek mučencev prve Cerkve: ‘Brez Svete evharistije nam ni živeti?’ Ta tako pogosto ponavljan stavek se danes bojim zapisati, sploh glede na skorajda enodušni odziv na prepoved vseh maš in zakramentov v času epidemije korone.

Je bil Bog glede vsega skupaj kaj povprašan?

Še več, zgleda, da bo preteklo ravno dovolj časa, da se bomo lepo navadili, da maša prav lepo teče po spletu, medtem ko je duhovno obhajilo in iskreno kesanje ravno dovolj, da si katolik reši dušo. Kaj pa če to ni res? Kaj, pa če smo vsi skupaj obtičali na kolesju, ki ne vodi nikamor? Kaj, če so nam zaprti vsi viri milosti, ki bi pomagali zaustaviti povodenj nevarnega virusa in nam preprečili, da bi se pogubili, če v tem času umremo? Kaj lahko kot verniki storimo? Molimo, se postimo, se žrtvujemo za dobro drugih. Kaj pa, če nam je to resno oteženo, ker se nam je odvzel vir milosti in moči?

Sprejeti so bili ukrepi, ki naj bi nas zaščitili. Sodelovanje cerkvenih oblasti s civilnimi je zgledno. Je bil Bog glede vsega skupaj kaj povprašan? Nas sploh zanima njegovo mnenje? Je za nas Bog sploh stranka v postopku? Kaj pa, če ima Bog za nas večji načrt od sprejetega? Kaj nam pove situacija, v kateri so vse cerkve zaprte, splavi pa se še kar naprej opravljajo? Kaj sem samo jaz tista, ki se to sprašujem?

Samo Gospod nas lahko reši, saj brez Njega ne moremo ničesar storiti. Brez Njega nam ni rešitve!!!

Virus trenutno napada najbolj razvite dele sveta in ravno tisto starostno skupino, ki je gradila spolno revolucijo. Od kontracepcijske miselnosti izvotljene pokrajine, bogate in postarane, so se sesedle vase. Ljudje se zgražajo nad mladimi, ki se gredo ‘ljubezen v času kolere’.

Zakaj bi bili mladi razvajenci milostni do generacije, ki je za njihovo generacijo predvidela splav? Zakaj bi se mladi borili proti ‘naravni evtanaziji’, če so pa njihovi ta stari uvedli umetni splav? Težka je ta beseda. A mi sebe že dolgo nimamo pravice imenovati civilizacija, če v naših smetnjakih ležijo raztrgani, ožgani, zmečkani dojenčki. Včasih sicer zelo mali, a vendarle ljudje. Zaprli smo cele države s cerkvami vred, da se rešimo pred korono? Si zaslužimo, da smo rešeni, če pa tako sladko spimo, ko se lahko pri belem dnevu ubija naše otroke? In zlorablja. In posiljuje. In sprija.

Cerkveni vrh se žal ni izkazal. Verniki in svet se čutimo zapuščene. Naši pastirji prav od vrha dol so lepo oskrbovani in imajo skorajda nemoten dostop do maše in zakramentov. Ovce? Med njimi ni pastirjev, ki bi ‘dišali’ po njih. Cerkev ni poljska bolnica, kjer je vsak dobrodošel in oskrbovan, kot so se še pred kratkim tako hvalili. Maše in zakramenti so prepovedali, tudi v manjših skupnostih. Ljudje se oziramo in se sprašujemo, kje je Cerkev. Kam so nam skrili našega Gospoda? Samo Gospod nas lahko reši, saj brez Njega ne moremo ničesar storiti. Se spomnite, bratje? Brez njega nam ni rešitve!!!

Zatecimo se pod Marijin plašč in vzemimo v roke njen rožni venec, da bomo kot narod rešeni, ne samo korone, pač pa tudi popolne izgube vere

Jaz korone ne podcenjujem, kajti točno pred enim letom sem imela zaradi zalitega spodnjega dela pljuč in pljučnice na intenzivni negi svojega novorojenčka. Vem, kako zelo komplicirano in dolgotrajno zdravljenje je potrebno, da iz takega položaja rešiš človeka. Nikomur, res nikomur ne privoščim, da bi umrl zaradi dihalne stiske, brez pomoči, brez sočutja. NIKOMUR! Zato bom zvečer sedla z družino k družinski mizi in zmolila rožni venec. Na sredi bo trnjeva krona. »Rosarii corona« in krona. Zunaj pa korona. Sklonili bomo glave in prosili Boga odpuščanja. In za usmiljenje, da odvrne od nas kugo, to na Zemlji. In še kar je bolj važno – kugo večnega pogubljenja.

Predvsem pa bomo prosili, da nas vernikov ne pusti samih in nam ohrani vsaj nekaj svetniških duhovnikov, ki bi jim bil blagor duš vrhovna dobrina. Kot je bil tistim italijanskim duhovnikom, ki so zaradi obiskovanja bolnikov darovali svoja življenja. Zame so to mučenci in svetniški pričevalci nujnosti ohranitve celibata kot ključnega elementa ohranitve Evharistične ljubezni v času korone. Celibata pa ni brez redne molitve brevirja in rožnega venca, ki se jo je v razmahu vsesplošnega aktivizma tako lahkotno opuščalo.

Zato, dragi slovenski škofje, javno se zatecimo pod Marijin plašč in vzemimo v roke njen rožni venec, da bomo kot narod rešeni, ne samo korone, pač pa tudi popolne izgube vere. In prosim, ponižno vas prosim, odprite nam dostop do zakramentov. Dovolj se je ozreti po ZDA, kjer uvajajo DRIVE IN-spovedi (duhovnik na parkirišču spovedujejo vernike v primerno oddaljenem avtu) in DRIVE IN-adoracije (izpostavijo Najsvetejše na okno nad parkiriščem in ljudje lahko molijo). Tudi maše z zmanjšanim številom vernikov ostajajo možnost (dogaja se denimo v Nemčiji), vsaj za Veliko noč. Da ne bomo tako sami, vsaj za naš največji praznik ne …

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo. 

25 KOMENTARJI

  1. Bog je v vseh stvaritvah. Resničnemu kristjanu Sveti duh pridiga iz vseh stvaritev. V vsem, kar opazuje, vidi božjega pridigarja.

    • Spet eskim svetuje pigmejcu, kako naj se ubrani vročine. Evharistija ni isto kot pasji drekec, eskim Tine.

      • Odvisnost pomeni vezanost na ta svet, zato je odvisnik oddaljen od Boga. To velja za vse vrste odvisnosti, tudi za odvisnost od katere koli Cerkve. S tem pa ne želim reči, da Cerkve niso potrebne. Vsaka stvar tega sveta ima svojo funkcijo, tudi Cerkve, a tako kot vse stvari, omejeno.

        Boga lahko sreča človek, ki je prost kakšne koli odvisnosti. Najde ga v svoji notranjosti. Kajti Bog biva v notranjosti in ne v izrojeni zunanjosti. Toda potem človeku govori tudi zunanjost.

        • Ja, tak je pač vaš bog, gospod Tine. Za srečanje z njim pač moraš biti popoln.

          Naš Bog pa ni tak. On pride k nam grešnikom in bolnikom ter kot edini pogoj postavlja, da iskreno verujemo v Njegovo usmiljenje.

          • joj, vidva .. sama se ne bi upala postavljat na eno ali drugo stran.
            Če pa bi se morala, mi je pa bližja, bolj razumljiva tinetova.

  2. Spoštovana gospa Tadeja! Vaš današnji prispevek me pohujšuje zaradi vaše nerazumne katoliške gorečnosti. Na videz se zavzemate za prave vrednote, a je videti kot da zakramentom pripisujete večjo moč kot Svetemu Duhu, ki podeljuje dar umnosti, modrosti…V trenutnih razmerah smo dolžni verjeti, da ti božji darovi prihajajo po poti ljudi, ki predstavljajo medicinsko stroko in oblast, ki je dolžna delovati v dobro ljudi. Podeljevanje zakramentov bi bilo v teh razmerah tvegano početje. Popolnoma se strinjam z ravnanjem naših škofov, ki povdarjajo tisto kar je bistveno; meditirati Boga, ga bolje začutiti v sebi in to občutje deliti z ljudmi, v domačem okolju z bližnjimi in na možne načine z vsemi ljudmi, ki nas potrebujejo.Tako razumem Boga v katerem se gibljemo in smo. Obdarovani torej z zdravo pametjo in zato lahko prav tako globoko verni. Veselim se letošnje Velike noči, ki bo res nekaj posebnega. Verjamem, da po POSTU, ki se nam je zgodil, morda še močneje začutimo odrešenje.

    • Tudi Jezus je pohujšal farizeje.
      Očitno za vas božji darovi prihajajo tudi po tistih, ki zagovarjajo pobijanje nedolžnih nerojenih otrok ( politiki ) in tistih, ki jih izvajajo ( medicinsko osebje ).
      Veliki svetniki v preteklosti so tvegali življenja v časih resničnih epidemij ( kuga, ki pobije 50-60% obolelih ) in jih mnogi tudi izgubili. Danes pa se naši škofje in duhovščina boji virusa, ki ima manj kot 1% smrtnost.
      Pa tudi naš Odrešenik je bil križan, kar je tudi bilo po vašem tvegano početje.

  3. Tadeja kerže:Se spomnite onega kraljevega uradnika iz Kafarnauma, ki je prišel k Jezusu ter ga prosil naj pride k njegovemu bolnemu sinu ter se ga dotakne, da bo ozdravel?
    Jezus mu je rekel:”Pojdi,tvoj sin živi.”Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus in odšel.”jn4.50
    To še zdaleč ni edini primer Božjega delovanja na daljavo v S. pismu.
    Mi danes očitno ne premoremo takšne vere in poskušamo ali kar zahtevamo, da se Vsemogočni podredi našemu ozkemu ter omejenemu pojmovanju časa, prostora ,znamenj,navad in tradicij.
    A Bog se približa čisto vsakemu, ki ga povabi k sebi ter ga zaprtim cerkvam in vsem virusom navkljub krepko objame.

  4. Vem, kaj hočete povedati, baubau! Strinjam se, da močna osebna vera dela čudeže. V primeru trenutne okuženosti pa si ne predstavljam, da bi škofje pozivali ljudi le k globoki veri. Kot sem napisala že g.Tadeji, se moramo zanašati na zdravo pamet. Ta je tudi dar božji in prepričana sem, da je Bog zadovoljen s človeskimi napori ob tej preizkušnji. Saj nam je ta svet zaupal! Podvrgli smo si ga. Le od drevesa spoznanja bi ne smeli jesti…! Ampak te stvari so odrešene po Kristusu.

  5. Bog je obljubil:

    Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« (Mr 16, 17-18)

    In Bog obljubo drži. Sedaj pa še poglejmo, kakšnim vernikom je to obljubil:

    Toda mož po imenu Hananija je z ženo Safíro prodal posestvo in si pridržal nekaj izkupička in njegova žena je vedela za to; drugi del pa je prinesel in položil k nogam apostolov. Peter mu je rekel: »Hananija, zakaj je satan napolnil tvoje srce, da si lagal Svetemu Duhu in si pridržal del izkupička od zemljišča? Če ga ne bi bil prodal, ali ne bi imetje ostalo tvoje? In ko si ga prodal, ali ti ni bil denar na voljo? Zakaj si v srcu sklenil takšno dejanje? Ne ljudem, temveč Bogu si lagal!« Ko je Hananija slišal te besede, se je zgrudil in izdihnil. In velika groza je navdala vse, ki so to slišali. 6 Pristopili so mladeniči, ga pokrili, odnesli in pokopali. (Apd 5, 1-5)

    Kdo zagotavlja, da na shodih kristjanov ne bi bilo Hananij in njihovih žena Safor? Dajmo Hananijam in Safiram čas, da v celoti sprejmejo vero in ne prirejajmo krščanskih shodov, maš in podobno.

    • Vera že, že, toda kaj je to vera? Ali je vera to, da verjamemo nekaj, kar nam drugi povedo? Kot npr. verjamemo, da obstaja Nova Gvineja. Ali je božja vera kaj več od tega ali gre samo za drug predmet vere? Kakšna je razlika med verjeti in verovati?

      • Vera je, vsaj v smislu zgoraj, verovanje v nadnaravno. Da obstajajo pojavi, ki jih znanost in pa naše izkušnje sploh ne morejo pojasniti. Od tu pa do vera v Boga, kot se je razodel po Jezusu Kristusu, ni več daleč.

        Ateisti se seveda ustavijo že na prvi stopnički vere. Izklopijo razum in trdijo, da je svet samo to, kar otipajo in vidijo. Drugega za njih ni.

        Sicer pa to gospod Tine, sami dobro veste. Le da vi imate nek drug pogled na Boga in Jezusa Kristusa kot katoliki. Ste pač v neki drugi cerkvi, mi pa smo v tisti, ki jo je ustanovil Bog oziroma Božji sin. 😉

        • Blagor vam, da imate svojega privatnega boga. Vam ga ne zavidem.

          Bog je sicer Bog vsega stvarstva. Nekoc tudi vase Cerkve.

          O veri pa prav veliko ne veste. Se bo treba malo bolj potruditi in poglobiti.

          • Ne, gospod Tine, ne preobračajte besed. Čisto znanstveno se dokaže, da je Bog ustanovil katoliško (vesoljno) Cerkev. Znanost! No, če je bil Jezus Bog, je druga. Vse ostale cerkve pa je ustanovil človek. Tudi vašo cerkev je ustvaril človek, mogoče celo vi, saj jo skrivate kot kača noge.

          • Ali nimate pojma, kaj je znanost ali pa kaj je religija. Kot kaze, pa niti enega niti drugega.

  6. V komentarjih sem zaznala nekaj platonizma, češ, da z vztrajanjem na telesnem prakticiranju vere visim na nekih okorelih navadah, ki s krščanstvom nimajo ključne povezave. Razumem, da morda komu ustreza brezstična Cerkev, a to žal nima veze s katoliško Cerkvijo. Katoliška Cerkev je namreč v temelju telesna, saj se je Božji Sin utelesil, se nam dal v Hrano, katoliki dobro vemo, kaj pomeni blagoslovljena voda, blagoslovljena jedila, kakšno vlogo imajo kadila in lepa glasba, kaj je to čudovita likovna umetnost v cerkvi. To so vsa sredstva, ki nagovarjajo, ki hranijo našo dušo in telo. Ni vseeno, kako smo pri maši oblečeni, ali klečimo, še bolj, kaj se dogaja pri oltarju, ali se tam dogaja nek narcisistični performans ali pa gre za obredje, ki ga je organsko razvila Cerkvena tradicija, ki ve, kaj je človek in kaj potrebuje, da bi se lahko bolj odprl Bogu in njegovemu delovanju.
    Skratka, Cerkev je mati in ena temeljnih del matere je, da hrani svoje otroke. Kot mati 6 sinov vem, kaj to pomeni. Mati tudi nikoli prostovoljno ne zapusti svojih otrok. Z njimi je, zlasti ko je najtežje. Mama vztraja ob otroku, ko ga vsi zapustijo, ko drugi nad njim že zdavnaj obupajo. Bolj je nevarno, bolj je težavno, bolj si lahko prepričan, da je mama ob svojem otroku.
    Cerkev je mati. Njeno mesto je ob njenih otrocih. Odprite vrata cerkva, nahranite svojo čredo, nehajte se skrivati. Mi ne potrebujemo lepih misli in e-maš, mi potrebujemo resno hrano, spoved, obhajilo. Laiki cele dneve garamo v tej težki uri, kot mati 4 šoloobveznih otrok vem, kaj govorim. Kaj pa dobim jaz od svojih pastirjev? Še odgovora ne!

    • Tadeja Kerže: “… Da ne bomo tako sami, vsaj za naš največji praznik ne…”

      Takšna malodušna misel izraža ne le dvom v nedeljeno Božjo vseprisotnost v Njegovem stvarstvu, temveč tudi nezaupanje v papeža Frančiška in škofe, ki so sprejeli težko odločitev, da zaradi preprečevanja prenosov smrtonosnih okužb, duhovniki darujejo maše v odsotnosti množic ljudi.

      Bodite prepričani, da če bi duhovniki začeli maševati v prisotnosti izbranih manjših skupin vernikov, bi kaj kmalu mnogo ljudi vpilo, da to ni pravično in da hočejo tudi oni za vsako ceno prisostvovati maši v živo in prejeti obhajilo. Verjetno bi prej ali slej celo tisti, ki cerkev in mašo obiščejo le ob največjih praznikih, terjali, da jim pripada obhajilo!
      Da ne govorimo, kako bi se nad neodgovornim obnašanjem vernikov zgražali neverni sodržavljani.

      Ta ideja o ‘drive-in’ obhajilu je pa čisto prava ameriška domislica! Mnogo Američanov si predstavlja, da je mogoče iz vsega napraviti instant izdelek. Ker mnogo stvari opravljajo kar iz svojih avtomobilov, si mislijo, da je mogoče na hitrico srečati se tudi z Bogom v podobi kruha!  Če lahko kar iz avta naročijo McMuffin ter spijejo instant kavico, zakaj ne bi nekje med potjo še instant Boga použili!
      Meni je taka ideja resnično tuja.

      Jezus je rekel:
       »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Mt 18, 19-20)

      Gospa Kerže, ni vam potrebno skrbeti!
      Čudovito je, da imate v družini kar šest otrok, od tega že štiri osnovnošolce! To pomeni, da se vas kar osem lahko zbere v skupni molitvi!
      Imejte zaupanje, gospa Tadeja, Bog je z nami v vsakem trenutku noči in dneva, če mu le odpremo svoja srca! Bog spremlja vsakogar, celo tistega, ki je prepričan, da je popolnoma sam.
      Nismo sami in nikoli ne bomo sami!

  7. Jezus mu( namreč kraljevemu uradniku)je tedaj dejal: “Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.”-jn4.48

  8. Hvala, gospa Tadeja, ker ste se ponovno oglasili. Popolnoma se strinjam s tem kar piše gospa Vanja. Prepričana sem, da boste prav letošnje praznike še posebno čutili blagoslov, morda prav zaradi vaše globoke vere in žeje po zakramentih.Vse spoštovanje vam gre, materi šestih otrok! Naj bo objem vsakega od njih za vas letos posebna evharistija! Saj veste kako je Jezus govoril o njih!

Comments are closed.