Napovednik zasedanja Evropskega parlamenta v Strassbourgu.
1. Gospodarsko upravljanje: Parlament o davčni obremenitvi in spodbudah za rast.
V sredo bo Parlament glasoval o zakonodajnem “dvojčku” gospodarskega upravljanja, ki med drugim daje Komisiji pristojnost, da temeljito pregleda proračune držav članic. Tesna odločitev na glasovanju v odboru pa poslancem ni dala jasnega mandata za pogajanja s predstavniki držav članic, saj socialdemokrati menijo, da bi morala zakonodaja bolj spodbujati rast.
Dopolnila, ki jih predlaga matični odbor za ekonomske in monetarne zadeve, bi Komisiji omogočila večji, ne pa popolnega nadzora nad fiskalnimi politikami držav evroobmočja, kot predvideva prvotni zakonodajni predlog. Številni poslanci so izpostavili, da bi se moral zaradi povečanih pristojnosti okrepiti tudi demokratični nadzor, predlogi za zmanjšanje porabe pa ne bi smeli ogroziti investicij, ki lahko prispevajo k rasti, še posebej ne tistih v izobraževanju in zdravstvu.
Besedilo tudi predlaga oblikovanje evropskega sklada za odkup dolgov, od Komisije pa zahteva, da mesec dni po začetku veljavnosti zakonodaje predstavi časovni načrt za uvedbo skupnih evroobveznic in instrumenta za trajnostni rast, ki naj bi v obdobju desetih let aktiviral približno odstotek evropskega BDP na leto za naložbe v infrastrukturo.
2. Reforme finančnega okvira za obdobje 2014 – 2020.
Osnutek resolucije, o kateri bodo poslanci v sredo razpravljali s predsednikom Komisije Barrosom in komisarjem Lewandowskim, v četrtek pa je na vrsti glasovanje, predlaga reformo strukture prihodkov v evropski proračun, s katero bi se zmanjšali prispevki držav članic v skupno blagajno. Za sprejetje naslednjega sedemletnega finančnega okvira je sicer potrebno soglasje Parlamenta, Evropski svet pa bo o njem prvič razpravljal na vrhu 28. in 29. junija.
Predlagane spremembe bi delež sredstev, ki ga v proračun EU prinesejo nacionalni prispevki, lahko znižale s sedanjih 75 na 40 odstotkov. Nova prihodka bi lahko bila davek na finančne transakcije in DDV Unije, reforma pa bi tudi ukinila obstoječe rabate in uvedla še druge korektivne ukrepe. Hkrati bi se povečala preglednost, pravičnost in vzdržnost proračuna.
Evropski parlament je 8. junija lani kot prva institucija EU sprejel stališče o finančnem okviru za obdobje 2014 – 2020. V resoluciji so poslanci izzvali države članice, ki so želele zamrzniti ali zmanjšati proračun, naj jasno opredelijo, katere od političnih prednostnih nalog Unije ali projektov je mogoče povsem opustiti, kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti.
Komisija je predlog finančnega okvira za obdobje 2014 – 2020 pripravila 29. junija lani, dansko predsedstvo pa bo pogajalska izhodišča za nov večletni proračun predstavilo na vrhu voditeljev držav članic konec junija.
3. Nova pravila za otroško mleko in izdelke brez glutena.
Zakonodajni predlog, o katerem bo Parlament glasoval v četrtek, predvideva bolj dosledna in jasnejša pravila glede označevanja ter vsebnosti mleka za otroke in hrane za osebe s posebnimi zdravstvenimi potrebami. Po mnenju poslancev bi ta zakonodaja morala zajemati tudi preobčutljivost na gluten in določene nizkokalorične diete.
Osnutek resolucije določa, da bi moralo biti označevanje, predstavitev in oglaševanje teh vrst hrane natančno, jasno in enostavno razumljivo potrošnikom ter ne bi smelo biti zavajajoče in brez zdravstvenih trditev. Glede na koristnost dojenja so poslanci mnenja, da noben mlečni pripravek za dojenčke do 12. meseca starosti na embalaži ne bi smel upodabljati dojenčkov ali fotografij, ki bi spodbujale uporabo teh izdelkov.
Parlament se bo zelo verjetno zavzel za razširitev pravil, da bi ta zajela tudi nizkokalorične diete, ki običajno zahtevajo zdravniški nadzor. Poslanci še menijo, da bi bile osebe s celiakijo bolje zaščitene, če bi zakonodaja urejala tudi označevanje izdelkov brez glutena. Nova zakonodaja, o kateri se bodo morali poslanci še uskladiti z državami članicami, bo nadomestila in poenostavila skupek sedaj veljavnih pravil, ki zajemajo odstotek do dva
odstotka izdelkov na trgu hrane. Posodobitev je bila predlagana zaradi težav, s katerimi se srečujejo tako potrošniki kot regulativni organi pri razlikovanju med živili za splošno potrošnjo in tistimi, namenjenimi posebnim skupinam potrošnikov.
Vir in foto: Evropski parlament, Generalni direktorat za komuniciranje, Informacijska pisarna v Sloveniji
