Pred dnevi sem osupnil, ko sem izvedel, da je še en minister močno, z enim najtežjih prekrškov, kršil prometne predpise. Ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Henrika Gjerkeša so ustavili policisti in dokazali, da je vozil pod vplivom alkohola. Minister je takoj ponudil odstop in predsednik Borut Pahor ga je sprejel. To se mi zdi prav. Da je ponudil odstop, namreč.
Etičnost, moralnost, visoki politični standardi
Že v isti sapi pa je minister in kot pravi prvi mož DeSUSa Karl Erjavec “eden najbolj perspektivnih strankinih strokovnjakov”začel boj za zaščito svoje integritete in integritete kot sam pravi “vseh naštetih inštitucij” (verjetno vlade, ministrstva, stranke). Pri tem so mu pomagali eminentni politiki od predsednika republike, predsednika vlade, predsednika stranke, pa celo do predstavnikov opozicijskih strank. Predsednik vlade je tudi takoj ob odstopu govoril, da je minister Gjerkeš svoje delo opravljal zelo učinkovito, da je učinkovito črpal evropska sredstva. Kot da ima učinkovitost dela ministra kakšno povezavo z vožnjo pod vplivom alkohola.
Celo o visokem etičnem in moralnem standardu je bilo govora. Sam kar nisem mogel verjeti svojih očem in ušesom. Saj je res, da je toleranca do alkohola v Sloveniji visoka, da ljudi niti ne gane preveč, če nekateri vozijo pod vplivom alkohola. Samo, da se meni ali komu mojih bližnjih nič ne zgodi. Ampak, to se mi zdi pa resnično preveč, da je človek že visoko etičen in moralen, da postavlja nove standarde v politiki, ko samo odstopi po tem, ko zavestno, s svojim neodgovornim obnašanjem (predsednik DeSUSa Karl Erjavec temu sicer pravi človeška napaka) ogroža življenja soljudi in ga pri tem dobijo. Ali smo etične in moralne standarde v slovenski politiki postavili tako nizko. Sprašujem se, če bi minister tudi odstopil, če ga ne bi dobili. Ha, to bi pa bila resnično novost v politiki! Morda novost tudi na svetovni ravni.
Borba za ohranitev integritete
Predvsem so me ob odstopnem govoru “udarile po ušesih” besede o zaščiti osebne integritete in integritete “vseh naštetih inštitucij”. Pa sem si pogledal kaj pravzaprav pomeni osebna integriteta. Na spletni strani Enciklopedije filozofije Standfordske univerze je obširna definicija integritete, ki pa je za te potrebe preobširna. Morda je za naše potrebe dovolj tale definicija Stephena R. Coveya, voditeljske avtoritete in pisca knjig o vodenju: “Integriteta vključuje poštenost, a jo presega. Poštenost je govorjenje resnice, usklajevanje besed z resničnostjo. Integriteta je usklajevanje resničnosti z besedami – drugače rečeno, držanje obljub in izpolnjevanje pričakovanj.”
Na prvi pogled zgleda, da je minister res človek integritete, ker je odstopil, a kaj, ko integriteta presega samo poštenost (usklajevanje besed z resničnostjo). Treba je usklajevati tudi resničnost z besedami, še več, treba je izpolnjevati pričakovanja. Prav gotovo predsednik Pahor ni vsakega ministra verbalno poučeval o pomenu treznosti za volanom, ker se od ministra pač pričakuje, da s svojo neodgovornostjo ne bo ogrožal človeških življenj.
Še malenkostna opazka o učinkovitosti dela ministra v teh težkih kriznih dneh. Minister pravi, da so začeli z zabavo ob pol treh in končali ob štirih zjutraj, kar pomeni trinajst ur in pol zabave. Potem bi šel za nekaj ur v posteljo in na delo. Težko si predstavljam, da lahko človek po napornem osemurnem delovniku, po več kot trinajsturni zabavi in po nekaj urah počitka ohrani svojo delovno vnemo, ki je še kako pomembna kot zgled svojim podrejenim na ministrstvu. Morda pa v teh dneh na ministrstvu ne črpajo več tako intenzivno evropskih sredstev in je to pravzaprav razlog za poskus ukinjanja celotnega ministrstva?
