Od Capudra do Thompsona: »Ora et labora«

14
645

Od Capudra do Thompsona: »Ora et labora«. Kako Slovenci in ostali Evropejci uničujemo krščanske korenineZa Evropo je bil v četrtek, 11. julija, praznični dan. Vsaj moral bi biti, saj je bil v četrtek godovni dan sv. Benedikta, očeta zahodnega meništva in zavetnika Evrope. Prav benediktinci so ob svojem začetku vnesli v Evropo evangelij. V tedanji krizi Evrope, kjer so ostale ruševine starega rimskega cesarstva, so prinesli nove temelje evropske kulture, vključno z vrednotenjem človekovega dela. Kot je leta 1964 dejal papež sv. Pavel VI, ki je Benedikta razglasil za zavetnika Evrope, je oče zahodnega meništva »s križem, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom, razkropljenim od Sredozemskega morja do Skandinavije, od Irske do prostranih nižin Poljske«.

Andrej Capuder dobesedno dregnil v komunistično sršenje gnezdo

Redovna pravila, ki jih je sestavil sv Benedikt in jih imenujejo “evangelij, presajen v resnično življenje”, mogoče povzeti v treh besedah: ‘Ora et labora!’ (Moli in delaj). »Skladno povezovanje dela in molitve je ideal krščanskega prizadevanja za popolnost ali izpolnjevanje božje volje.« Je pa mogoče Benediktovo geslo razumeti tudi drugače: kot sodelovanje človekove narave z Božjo milostjo, kot je to opredelil kasnejši mistik iz reda manjših bratov sv. Bonaventura: »Milost predpostavlja naravo

Ni dvoma, da je v državi, ki se sklicuje na svoje korenine iz časa OF in NOB, kar nevarno javno govorjenje o krščanskih koreninah. V začetku devetdesetih let pa si je to drznil narediti celo tedanji minister za kulturo, sedaj že pokojni prof. dr. Andrej Capuder, ki je s svojim poklonom staremu benediktinskemu geslu (in to nikjer drugje kot v samostanu v Stični, enem redkih ustanov, ki še nadaljuje to tradicijo) dobesedno dregnil v komunistično sršenje gnezdo. To se je zgodilo nikjer drugje kot v samostanu v Stični, eni od redkih ustanov, ki še nadaljuje to tradicijo.

Takrat si nihče ni mogel predstavljati, da bo nek minister povsem resno mislil, da je načelo »moli in delaj« temelj slovenskega narodnega preporoda. In to človek, ki je bil sam kristjan, kritičen tudi do Cerkve, še bolj pa do novorevijaškega kulturnega kroga, iz katerega je izšlo tudi intelektualno jedro Slovenske demokratične zveze. Ker je slednja v Demosovi vladi dobila ključne državotvorne resorje, se je morala odreči kulturnemu resorju. Je pa dejstvo, da je ministrstvo za kulturo, ki takrat še zdaleč ni imelo v rokah toliko birokracije kot sedaj, leta 1990 prevzel krščanski demokrat, očitno še večji strup za vse tiste, ki bolehajo za alergijo na krščanstvo in še bolj vztrepetajo, kadar se v javnosti pojavi še bolj razvpita latinska sintagma, namreč »Opus Dei«.

Geslo »ora et labora« ni zgolj spomin na srednji vek, ampak pojav »neprimernih« vsebin v popkulturi

Leta 2013 je namreč izšla zgoščenka s tem naslovom. Ne, ni bil gregorijanski koral, pač pa rockerski ritmi pod taktirko sedaj že razvpitega Marka Perkovića Thompsona. Razvpitega zato, ker so njegovi nasprotniki njegovo ime že tako razvpili, da je postal nekakšen simbol slabe vesti. Spomnimo: njegov koncert je bil v Mariboru prepovedan, nakar se je izkazalo, da je bila prepoved v bistvu protiustavna. In še več: uradnica, ki je podpisala sklep o prepovedi, je nato postala ministrica v sedanji vladi. Predsednik vlade pa jo je takoj po razglašeni sodni odločbi, ki je negirala njeno odločitev, javno pohvalil za pogum. In dal s tem Slovencem vedeti, da so organi pravne države in ustava nasploh v naši državi zgolj in samo še nepotreben okras.

Kdor ne verjame, je to lahko ugotovil prejšnji teden, ko je 42 poslancev državnega zbora (SMC se je rajši previdno zadržala) dvignilo roke za škandalozen zakon o financiranju šolstva. SMC se je pri glasovanju rajši previdno zadržala. Sprejeta odločitev je v dejanskem nasprotju z ustavo. Med razpravo pa so zganjali demagogijo o jasni ločitvi med javnim in zasebnim šolstvom. In v vsaki normalni državi bi morali ob takem dogodku ulice in trge napolniti protestniki. Pri nas je vse mirno in tiho. Psi lajajo, karavana gre svojo pot, …

In če smo omenili Thompsona, njemu tudi Ustavno sodišče mu ne more pomagati pri ponovni organizaciji koncerta v Sloveniji. Temu se silovito upirajo tako rekoč vsi tisti, ki imajo v rokah kaj oblasti. To počnejo zaradi ideološke zakrknjenosti bodisi zaradi previdnega konformizma, ko nihče noče tvegati.

Ustavo je dovoljeno kršiti, kadar gre za »višje interese«

Pravzaprav se zdi kar neverjetno, kako smo Slovenci vdani v usodo in hkrati pripravljeni poteptati in spodrezati krščanske korenine. Če smo v času »uradnega« komunizma imeli med kaznivimi dejanji tudi tisto o »rušenju ustavne ureditve«, je sedaj logika obrnjena: ustavo je dovoljeno kršiti, kadar gre za »višje interese«. No, prej si vsaj tega niso upali, a morda je prišel čas za to prav zaradi spoznanja, da veliki večini Slovencev za kršitve ustave »dol visi«.

Tisti nezadovoljni pa se bodo tako ali tako oglasili preko facebooka, ki postaja pravcati opij za ljudstvo. Namreč, kaj si lahko drugega mislim, ko se vsak dan pojavlja na stotine jeznih sporočil proti Marjanu Šarcu, a vse skupaj ne zaleže niti za mišji kakec? Dokler bo vse ostalo na ravni nerganja in čakanja na negotove nove volitve, se oblastnikom ni treba bati. Ob jeznih izpadih na družbenih omrežjih se lahko samo zadovoljno krohotajo. Ker tudi poznajo psihologijo tistih, ki so denimo organizirali Odbor 2014. Slednji so se v trenutku, ko bi res lahko dosegli tektonske premike, ustrašili samega sebe in potegnili ročno zavoro.

Žal tudi drugod po Evropi prihaja do stvari, zaradi katerih ne moremo več govoriti o krščanskem kontinentu. Prav v četrtek, na god zavetnika Evrope, je umrl Vincent Lambert. Več kot enajst let je bil invalid z zmanjšano prištevnostjo, vendar je imel veliko voljo do življenja. Francoske oblasti pa so ga pustile izstradati. Govorimo lahko o političnem umoru kot produktu kulture smrti.

Drage bralke in bralci! Ta žalostni konec se je zgodil na praznik sv. Benedikta, zavetnika Evrope, na katero vse močneje pritiska islam, nekdaj krščanske množice pa se zatekajo k okultizmu in ezoteriki, kjer iščejo rešitev v samoodrešenju. Evropa in z njo Slovenija, prebudita se!

Vir: demokracija.si

14 KOMENTARJI

    • David,
      česa ne razumete?
      Malo dodatne razlage za vas.

      Kartuzijanski red je najstrožji kontemplativni red v rimskokatoliški Cerkvi. Kartuzijani se v samoti in molku posvečajo hoji za Kristusom. Zato je večji del samostana v klavzuri, nedostopen javnosti.
      V tihoti in samoti stremijo kartuzijani k cilju najti Boga na dva različna načina: kot patri (menihi duhovniki v klavstru) ali kot bratje (menihi laiki). Patri živijo v svojih celicah, ki jih zapustijo ob urah skupne liturgije in le ob redkih drugih priložnostih. Zvestoba celici je v kartuzijanskem življenju odločilnega pomena.
      Samota bratov je manj vezana na celico. Z delom podpirajo samostansko skupnost. Zaradi pomoči bratov se morejo patri bolj neovirano zadrževati v tišini celice. Temu vi pravite, da menihi “životarijo”!

      Po svetu živi približno 380 kartuzijanov in kartuzijank v 22 hišah, 17 moških, 5 ženskih. Pleterje so edini kartuzijanski samostan v slovanskem svetu. Če je v Pleterjah deset menihov, je to sorazmerno veliko, glede na splošno razširjenost takšne kontemplativne karizme.

      https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Kartuzijani

    • Kar se samostana v Stični tiče:

      Cistercijanom je močan udarec zadala že reformacija v 16. stoletju. V deželah, ki so se odcepile od Rima, je cistercijanski red skoraj popolnoma propadel. Le na področjih, ki so ostala katoliška, so se redovne skupnosti večinoma obdržale in ponovno vzcvetele v 17. in 18. stoletju. Pa se je zopet našel avstrijski cesar Jožef II., ki je po letu 1782 razpustil 800 samostanov, med temi tudi 12 cistercijanskih opatij, od teh vse tri samostane na slovenskem ozemlju: Vetrinj, Stično in Kostanjevico.

      Cistercijanski samostan v Stični je bil torej leta 1784 razpuščen, kot še mnogo samostanov kontemplativnih redov, ki jih je avstrijski cesar ocenil kot “družbeno nekoristne”.

      In vendar danes cistercijanski samostan v Stični še vedno deluje!
      Cistercijani opatije Wettingen-Mehrerau ob Bodenskem jezeru so ob 800-letnici obstoja, razvoja in uspešnega delovanja svojega reda hoteli pokloniti redu še en nov samostan. Imeli so dve možnosti: ali ustanovitev novega samostana ali oživitev enega izmed nekdanjih samostanov, ki so iz različnih razlogov prenehali obstajati. Opatija Mehrerau se je leta 1898 torej odločila obuditi samostan v Stični, ki od takrat dalje nemoteno deluje.

      Stična je preživela celó komunistično revolucijo! Ko se je po koncu druge vojne v vzhodni Evropi začelo hudo preganjanje Cerkve, so bili komunisti posebej radikalni na Češkoslovaškem, kjer so zaprli in razlastili vse samostane, redovnike pa pregnali ali internirali. Stična in cistercijanski samostani na Poljskem so se ohranili.

      Torej je maloverno malodušje popolnoma odveč.

      • Nisem vedel, da so razni cesarji tako udrihali po samostanih. 800 samostanov?! huh. Saj koliko več od tega jih je sploh bilo vseh skupaj?!

          • Ziska kartuzija je bila okoli 1400 nekaj casa srediscna kartuzija svojega reda. Imela je bogatejso knjiznjico od vatikanske. Pleterje so koncem 19 stoletja ponovno naselili iz Francije. Vedno so v tem samostanu prevladovali menihi iz drugih drzav, ne Slovenci po rodu.

            Sticna je bila prva slovenska cisterca. Oba samostana, posebej Sticna, sta bila zelo vitalna v casu med obema svetovnima vojnama. Se pred 30 leti je bilo v vsakem nad 20 menihov. V Sticni npr znana zeliscar in prior Simon Asic in slikar Gabrijel Humek.

            Trendi so taki, da ni zagotovljena prihodnost obeh samostanov in s tem obeh kontemplativnih redov na Slovenskem. Bilo bi izjemno skoda, ce bi zamrla. Ne vem, ce se slovenski katolicani dovolj zavedamo njune prvovrstne dragocenosti. Ki ni najprej v zidovih, ampak v tradiciji zive starodavne molitve.

    • Namesto da pripominjate, ker samostani zapirajo vrata zaradi pomanjkanja redovnih kandidatov, bi lahko razmislili, zakaj sami ne služite Bogu v kakšnem samostanu?

      (Če sklepam iz nekaterih vaših izjav, vam verske predanosti za kaj takega ne manjka.)

      Izrek da “milost predpostavlja naravo” pomeni, da je uresničevanje Božje volje odvisno od človekovega sodelovanja z Božjo milostjo. Človekova narava je namreč svobodna, da Božje povabilo lahko sprejme ali pa ne.

      Koliko je iskrena vaša molitev za duhovne poklice – seveda pod pogojem, da molite v ta namen?
      Upoštevajte, da Bog vsakogar vabi k služenju v popolni duhovni in fizični predanosti.
      V duhovniško službo ne vabi le nekih drugih ljudi (tistih, ki so se na njegov klic že odzvali, da zdaj lahko vanje uperjate svoj prst), temveč vabi tudi mene in vas – le da se midva na taka njegova vabila ne odzivava!

      Sveti Duh je na enak način usmerjen k vsakemu moškemu in vsaki ženski. Pričakuje le, da se bo na drugi strani človek zganil in sprejel oživljajoči Božji dotik.

      Dobro razmislite, nad kom se pritožujete ob zapiranju samostanov v pomanjkanju redovnih poklicev.
      Ne kažite s prstom na škofe.
      Dejansko se namreč pritožujete nad samim seboj, ker niste s privolitvijo odgovorili na Božje vabilo!

      Žal dvomim, da iskreno molite za duhovnike, saj menim, da v takem primeru duhovnikov ne bi posplošeno obrekovali, temveč bi se srčno zahvaljevali za vsakega izmed teh, ki zvesto služijo Bogu in ljudem.
      Prav takšni namreč predstavljajo veliko večino med duhovniki.

  1. Slovenija je o Thompsonu obvescena skrajno enostransko, z ihto skrajno levicarske ideologije. Urednik z nacionalne TV, ki ga je predstavil z nevtralnim intervjujem, je bil zato popljuvan, najbolj s strani kolegic in v besu odstavljen.

    Na Hrvaskem je njegovo sprejemanje povsem drugacno. V ilustracijo: je najljubsi glasbenik predsednice Kitaroviceve, tesen prijatelj glasbenika in predsedniskega kandidata Miroslava Skoro, Merklovo je Plenkovic na HDZjevem volilnem zboru pricakal s Thompsonovimi hiti. Na nedavnih katoliskih zborovanjih Za zivljenje je bil glasbena zvezda prav on. Ze dolga leta je posebej priljubljen prav v katoliskih krogih in cerkvenih obcestvih. Znaten del njegovih pesmi je versko obarvan in izraza pripadnost tradicionalnim krscanskim in druzinskim vrednotam.

    Kdaj bo katolisko obcestvo v Sloveniji to prepoznalo in ga, ce mu bojo levi oblastniki z ideoloskim terorjem in zlorabo pravosodja znova in znova preprecevali koncerte v Sloveniji, vendarle enkrat na svojo roko povabilo v Slovenijo? Da morda odpoje svojo pesem ali dve, recimo na Sticni mladih? Zakaj ga ne povabi recimo hrvaska katoliska misija v Sloveniji?

    Predolgo se slovenski kristjani puscamo ustrahovati in terorizirati s strani slovenske levice. Da celo glasbe in besedil po svojem okusu ne bi smeli poslusat. Po ustavi in normah zahodnega sveta smo svobodni ljudje!

    • Ampak si je nakopal neke prepovedi v tujini in mislim, da bi to moral rešiti. To se uporablja proti njemu. Vsekakor se strinjam, da je gonja pretirana, da gre za pravo histerijo zlasti med našo levico.

      • V agresiji JNA in uporu lokalnih Srbov je legitimno kot mladi prostovoljec branil svoje domace kraje. Tudi z avtorsko glasbo. Bila je kruta vojna. Ni porocil, da bi bil udelezen pri zlocinih. Takrat so Hrvati uporabili precej zgodovinskih simbolov, ki so jih pred tem zlorabili ustasi. Med drugim sahovnico, kuno, pozdrav Za dom spremni. To je izraz casa. Drugo, ce bi bil aktivni pristas ustastva. Pa ni.

  2. Tudi sedaj je čas, da se moli in dela. ne vem, če so še tako dobre kritike kaj izboljšale razmere v Sloveniji.

  3. Očitno je vlada tudi uradno uvedla prakso kršitev ustave in zakonov.

    To pa je značilno za mafijsko in h kriminalu usmerjeno oblast.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite