Ne bi hotel sam postati spet mlad, raje star sem, star in z njo

28
919

Živeti v lepem partnerskem odnosu je nekaj najlepšega v življenju. Kako zelo lepo je videti dva starejša človeka, ki si še vedno izkazujeta ljubezen v naklonjenosti, spoštovanju in slogi! Veliko truda je treba vložiti, če želiš danes, ko se opevajo mladost, lepota in zdravje, doseči to, kar v eni od svojih pesmi prepeva Adi Smolar: »Daleč, daleč je za naju pomlad. Leta prinesla so jesen. A ne bi hotel sam postati spet mlad, raje star sem, star in z njo.«

Romantične knjige in filmi nam mnogokrat prikazujejo nekoliko izkrivljeno pot do tega romantičnega konca. Pokažejo nam tak ali drugačen zaplet, razplet … in potem sta srečno živela do konca svojih dni. Žal takšnih zgodb ni, kajti po tem zapletu in razpletu se zgodita nov zaplet in razplet – in ta krog se ponavlja brez konca. Pravzaprav zapletov ne zmanjka nikoli, le bolj umirjeno in odgovorno se jih naučimo reševati, s čimer pa jih tudi omilimo; kajti ključnega pomena za razrešitev konflikta je to, kako se na situacijo odzovemo.

Zaljubimo se v princesko, v princa na belem konju

Kaj povzroči toliko različnih izzivov v partnerskem odnosu? Kaj se je zgodilo z osebo, v katero sem se zaljubil? Po letih partnerskega odnosa je slišati: »Saj ga/je sploh ne poznam. Popolnoma se je spremenil/-a. Ni več isti/-a, kot je bil-/a prej

Zaljubimo se v princesko, v princa na belem konju – a to so samo naše lastne predstave o tej osebi. Sčasoma te predstave čedalje bolj bledijo in se nam pred očmi riše podoba človeka, ki razmišlja drugače, vidi drugače, posluša drugače, se izraža drugače, ima drugačne navade, potrebe itd., kot smo si to sprva predstavljali mi.

Različne notranje potrebe so zanimive in privlačne, vendar tudi težavne. Ko mladostniki odrastejo v može in žene, se začnejo učiti, kako spremljati potrebe partnerja. Zavedam se, da je vsak posameznik individuum, a v veliki večini primerov se držimo splošnih načel. Večina žensk ima potrebo po pogovoru. Želijo graditi odnose preprosto s tem, da se pogovarjajo in izražajo svoja doživljanja. Medtem pa mož razmišlja, kaj mu žena želi povedati in kaj bi moral narediti. Moški imamo notranjo potrebo po tem, da če kaj srbi, tudi popraskamo. Zato lahko ob takšnem govoru svoje žene občutimo pritisk, zmedenost ali še kaj hujšega. Ker želi žena v svojem jeziku – kar je povsem naravno – z možem graditi odnos, se z njim pogovarja, medtem ko se on ob tem počuti zmedenega in mu ni povsem jasno, kaj mora storiti. Žena bi seveda rekla: »Nič. Sedi naj in posluša. Nato mi lahko tudi kaj pove.«

Če misliš, da si debela, potem si debela!

Nekoč je žena zastavila možu tisto tako poznano vprašanje: »Misliš, da sem debela?« Nakar ji on odgovori: »Če misliš, da si debela, potem si debela.« Ona reče: »Saj sem vedela, da sem debela. Bi ti bila bolj všeč, če shujšam?« »Vseeno mi je,« odgovori on in ji čez dva dni prinese novo knjigo – z naslovom »Učinkovito hujšanje«. Naslednjih nekaj dni se nista niti enkrat sporekla, saj sta se oba zaprla v tišino svoje lastne prizadetosti in obtoževanja partnerja. Dva dobronamerna človeka sta sprta, ker si je ona želela potrditve, da je takšna, kot je, možu še vedno všeč in se mu zdi privlačna – on pa ji je samo hotel pomagati, da bi se dobro počutila v svoji koži.

Naslednji dnevi so hladni in oba se počutita zavrnjena

Nogometno ekipo, za katero on tako strastno navija, čaka zelo pomembna in napeta tekma. Ženi pove, da bo tekma na sporedu takrat in takrat ter ji namigne, da bi bil zelo vesel, če bi sedla k njemu pred televizor in bi si tekmo ogledala skupaj. Nakar mu ona odgovori: »Nogomet je neumen! 22 moških teče za tisto trapasto žogo, da jo potem vsak po dvakrat brcne. Lahko bi imel vsak svojo in jo po mili volji brcal v gol, če mu je to v takšno veselje. To gledajo samo primitivci in huligani!«

Nato on zamahne z roko, sam pri sebi nekaj zamomlja, se obrne in gre. Ona njegovo gesto razume, kot da je on ne želi več ob sebi. Naslednji dnevi so hladni in oba se počutita zavrnjena. Njemu nikakor ni jasno, zakaj si ona ne želi z njim preživljati časa in zakaj ji je vse drugo pomembnejše kot on. Ona pa se ne more sprijazniti s tem, da njen mož raje gleda nogomet, kot da preživlja čas z njo. Pravzaprav si v tem primeru oba želita partnerjeve pozornosti in posvečanja časa. Samo razumela se nista, saj je vsak od njiju izhajal iz lastnega razumevanja in lastnih potreb.

Z različnostjo moža in žene ni prav nič narobe. Prav je, da se med seboj razlikujeta. Vendar se moramo začeti učiti govorice, potreb, razumevanja, pogledov, navad itd. drug drugega. Moževo obtoževanje žene le zaradi tega, ker ne razmišlja v jeziku moškega, in obratno ne pripelje nikamor. Iz moškega se ne da narediti ženske, kakor tudi ne iz ženske moškega. Ravno različnosti nas privlačijo in dopolnjujejo.

28 KOMENTARJI

    • Naj pojasnim. Pred kratkim so Iranci iz teritorijalnih voda sosednje države ugrabili britanski tanker. (No, če smo čisto pošteni, Britanci so ga žrtvovali. Tanker poln nafte, na katerem so posadko sestavljali Indijci, niso branili z vojaškimi ladjami.) Uspeh Irancev? Ne. Natančno izbrana tarča? Nikakor! Pač na slepo so izbrali ladjo, na kateri lahko pokažejo svoje mišice.

      No, podobno sem prepričan glede Mladinine novice. Iranci so kar na slepo pobili nekaj deset svojih državljanov, ki so jih dobili, da sodelujejo z Zahodom. Gre za najpomembnejše vire agencije CIA v Iranu? Nikakor. Pač režim se izživlja nad svojimi državljani.

      Vse te poteze kažejo živčnost, kar pomeni, da vodilni vedo, kaj jih čaka. (Se opravičujem tukaj prisotnim komentatorjem, ko so me spraševali glede pranja iranskega denarja v Sloveniji. Jaz takrat res nisem mogel ugibati, da bo čez deset let vojna. Razmišljal sem podobno kot mnogi. Američani so vsilili sankcije, ki jih sami ne spoštujejo. Najbolje pridejo skozi države, ki najbolj izigrajo sankcije, ki jih itak niti predlagatelji ne jemljejo resno. Danes vidim, da temu ni bilo tako.)

  1. No in zakaj pod zgornjim prijaznim besedilom nabijam o vojni? Ja, ko se enkrat vojna začne, kdo mislite, da bo zmagal?

    Odgovor vsi poznamo – zmaga naj boljši. Torej naj obrnem vprašanje. Zakaj smo mi (Zahod, pakt NATO, evropska civilizacija …) boljši od Irancev? V čem?

    Ker znamo delati klimatizirane avtomobile? No, ne vem, če je to res takšna prednost, saj jih veselo prodajamo Irancem (sankcije jih pravzaprav, kolikor vem, sploh niso zajele).

    No, v čem smo potem še boljši? Vojaki bi najbrž odgovorili, da za razliko od ostanka sveta poznamo romantično ljubezen. In da so ženske pri nas enakopravne. Da bo jim ljubezen dajala pogum, da se med vojno sprehodijo skozi Iran.

    Pa smo res v ljubezni toliko boljši?

    Zgornji članek nas še enkrat opozori, da na tem področju bistveno premalo delamo.

    Klimatizirane avte dizajnirajo strojniki, ki so se pred tem 15-20 let učili matematiko.

    Kako to da se nikomur ne zdi potrebno podobno 15-20 let formalno poučevati odnose?

  2. No, lažem. Ni res, da na tem področju čisto nič ne delamo.

    V čisto vsaki ameriški oddaji za otroke gospod Števec (Count) Dracula šteje do deset. S tujim naglasom prešteva netopirje. Tako se mladi Američani hkrati učijo osnov matematike in osnov odnosov. Naučijo se, da niso vsi ljudje Američani, ampak da obstajajo tudi čudno oblečeni tujci s čudnimi naglasi. In jih sprejmejo.

    V vsaki oddaji zapojejo tudi pesmico ko-o-pe-rej-šn (co-o-pe-ra-tion). V njej dva posameznika vsak posebej ne zmoreta doseči cilja (na primer jabolka na drevesu), skupaj pa jima uspe.

    A tu se vzgoja za odnose že konča. Pa bi se morala šele začeti. S podobnimi primeri bi se nato morali otroci srečevati v prvem razredu osnovne šole. Pri reševanju takšnih problemov bi jim najbrž koristile tudi nekakšne ocene, ki bi merile napredek.

    Če poučevanje matematike otrokom zviša IQ, ni vrag, da se jim ne bi dalo s formalnim učenjem privzgojiti tudi višji EQ.

  3. Kaj ima to vse zveze z lepim clankom? Nic. Iran je malopridna drzava, ki je zal ne bi bilo dobro spustiti s ketne. Ze tako naredi veliko zgage. Prevec.

  4. Đukanović meša meglo. Tam in tu. Kako bi lahko Britanci branili na slepo izbrano ladjo? Žalosten sklep za matematika. Kakor tudi vse ostalo. Mešanje megle, vred z “izobraževanjem za EQ”.
    On bo še poslanec, če bo tako nadaljeval.

    • Matematiki se natančno izražamo. Torej Britanci so seveda žrtvovali ladjo in ne posadke. Posadko sestavljajo tujci. Iranci si v tem trenutku ne morejo privoščiti imeti zoper sebe cel svet, tako da posadka ni v nevarnosti.

  5. Na spodnjem linku so tri uganke. V vsak mali kvadratek je možno narisati poševno diagonalo: navzgor (iz leve spodnjega v desni zgornji vogal) ali navzdol. Ne pa obeh, ker bi se sekali. V sosednja kvadratka je možno narisati le takšni diagonali, ki se ne stikata v skupnem krajišču. No pa dovolj teorije, saj so navodila na spletni strani:

    http://dm.compsciclub.ru/app/quiz-n-diagonals

    • Prva dva primera sta trivialna, tretji je težek. Rezervirajte si zanj četrt ure.

      A, če ne bo šlo, se ne obremenjujte. Niste butasti. Nimate zanič DNK. Le družboslovec ali “družboslovec” ste – nismo vas natrenirali matematiko, posledično na IQ testih dosegate nekoliko slabše rezultate, kot bi jih lahko.

    • No podobno je z menoj. Sem vegan. Naj vas torej ne preseti, da imam nekaj empatije. A vseeno “tretja naloga” ni šla – sem ločen. Če bi od osnovne šole dalje imel predmet o odnosih, kjer bi trenirali lepo in empatično obnašanje, bi tudi ta oreh strl. Bi se znal prilagoditi, razumeti, pobrenkati na pravo struno…

      No, to hočem. Hočem, da bi se prihodnji rodovi formalo učili o odnosih in za odnose. Prepričan sem, da bi se taka izobrazba odrazila tudi tako, da bi tem istim osebam nato izmerili višji EQ (čustveni količnik).

      • A ti lahko dojameš, da tega ni?! Mislim, da lahko. Samo provociraš kako hočeš nekaj česar ni. Ni študija “navodil za uporabo žene”!

      • Seveda takšnih navodil ni.

        Ljudje nismo stroji. V nas se moraš vživeti, da lahko dosežeš sodelovanje.

        • Ker si želim “ugrabiti” delavnice za zakonce in narediti iz njih sekularno verzijo za vse Slovence. 😉

          Če je to ekvivalent podiplomskega študija in Sessame street vrtca, mi manjkata osnovna in srednja šola.

          Zdravko ima prav, da se glede tega prepotentno izražam. Seveda ne bi tega programa napisal in izvajal jaz. To je isto, kot ko rečem, da bi v poletni vročini v Sloveniji bilo treba zajtrk in malico nadomestiti s pol lubenice. Seveda ne nameravam sam posaditi tisoč hektarjev z lubenicami za vse Slovence. Tako tudi pri vzgoji samo ustvarjam povpraševanje, da nekdo, ki je kompetenten, naredi kaj na tem področju. Jaz bom pa zraven navijal. 🙂

          • Ostani pri lubenicah. O tem vsaj veš nekaj.
            Tu pa bi navijal o nečem o čemer nimaš pojma. Pričaš gluposti. Čeprav v resnici provociraš, ker se zavedaš kaj počneš!

          • A lubenice te zanimajo? Saj bo vročina popustila pa lubenice, ki vsebujejo 92% (kvalitetne) vode, ne bodo več tako zelo aktualne. 😉

            Sicer pa odraslemu moškemu, ki eno uro na dan umirjeno (recimo v službo) kolesari (in ima temu primerno težo), en kilogram lubenice s svojimi 300 kalorijami (kcal) pokrije 14% dnevne potrebe po energiji in prav toliko po beljakovinah. (Resda je pri esencialni aminokislini levcinu ta odstotek le 7, a norme so itak “zaradi varnosti” postavljene štirikrat (4x) previsoko.) Sočasno zagotovi ves vitamin C za ta dan (tu je norma postavljena prenizko, ker ga pač v naši dieti ni) in dvakratno dozo (pro)vitamina A. Tretjino železa in četrtino magnezija.

            Če pa se kot tipičen Zahodnjak bojiš, da ti bodo ob tej “strogi” dieti začele odpadati mišice, pa pojej še malo bučk, ki so glede na nizek vnos kalorij, izjemen vir beljakovin (med temi tudi vseh za človeka esencialnih aminokislin po vrsti). 🙂

          • Đuki,
            mi lahko, prosim, zaupate podatek, koliko bučk bi morali dnevno zaužiti, da bi dosegli priporočen dnevni vnos (pdv) esencialnih aminokislin?

            Na medmrežju ne najdem podatka o količini bučk, iz katere so izračunani odstotki vsebnosti esencialnih aminokislin (ki se za vse ak gibljejo pod desetimi odstotki pdv)

            Sprašujem za prijatelja, ki ima rad bučke 😁

    • Ima rad bučke? Potem ne rabi nič računati. Vseh esencialnih aminokislin ima dovolj. Naj se izogiba ostalih z beljakovinami bogatih živl. Iz arašidov ne bo telo dobilo nič novega koristnega, medtem ko mu bodo živalske beljakovine dodatno še obremenile ledvici.
      Pri bučkah je fajn, da imajo vse esencialne aminokisline v enakomernem a visokem deležu, tako da so ostanek diete komot tudi z beljakovinami revne jabke in hruške ali neenakomerni viri kot so v eno smer žitarice v drugo pa stročnice.

      • Količin sicer niste navedli in še vedno ne vem, koliko bučk zadosti dnevnim potrebam po aminokislinah (pod pogojem, da ne uživamo mesa in mlečnih izdelkov, se ve).
        Si pa mislim, da so odstotki pdv vedno izračunani iz 100g.

        Vseeno hvala, Đuki 😊

        • Kako naj odgovorim, da ne bo hinavsko?
          Če bi Evropejca vprašali, koliko na dan otrok MORA gledati TV, bi rekel, da je več kot 4 ure že odvisnost, a eno uro mora gledati, da ne zamudi oddaj o živalih. Afričan bi mu odgovoril, naj si otrok živali raje ogleda v živo.
          Podobno so minimalne meje za tako beljakovine kot vseh 8 (oz. 9 – dve sta “isti”) aminokislin postavljenih štirikrat (4x) previsoko. Razlog? Medtem ko imamo konstantno telesno temperaturo 36-37 stopinj, so potrebe po beljakovinah (za obnovo poškodb v celicah) lahko silno različne. Da ne tvegamo, da bi se nam enkrat v življenju zgodilo, da se mišice obnovijo z zamudo, si mejo nabijemo tako visoko.
          Jaz sem pravkar na obisku pri mami zmazal eno in pol kilo bučk. Ker mama nima blenderja, sem si pomagal s palicnim mešalnikom. Tako sem dejansko že dobil duplo dozo vseh esencialnih aminokislin, a uradno samo polovico. Karkoli danes še pojem, bo tudi vsebovalo beljakovine. No lažem – gari (tapiokin šrot) jih nima. Tako kot cuker in rafinirana olja, če jih jeste. Rafinirana bela moka žal že vsebuje preveč beljakovin, a nekaterih esencialnih aminokislin komaj dovolj. Stročnice še bolj preobremenijo telo z beljakovinami. A vseeno so dosti manj problematične od živalskih beljakovin.
          Aha, tudi termična obdelava bučk ne zmanjša absorbcije aminokislin. Vsekakor pa sem že zdaj lačen, tako da bom še kaj pojedel. Vsako nerafinirano živilo vsebuje beljakovine. Le redke vrste našega sadja (nor. jabolka) ga vsebujejo v manjšem odstotku od zahodnih! priporočil.

        • Uh, pardon. Tu imam samo telefon seboj. Mislim, da sem pravkar še sam naredil isto napako in podvojil potrebne količine. Žal ne morem preveriti.

          • Ne, ne. Štima. Kila bučk je tretjina potreb po vsaki posamezni esencialni aminokislini, a le 10% kalorij zame.
            Torej moram danes jesti še šaš – kot Afričani rečejo hrani za delo. Od maščob pa si moram priskrbeti eno jušno žlico sveže zmletih (ali stolčenih) lanenih semen – pokrijejo dnevno potrebo po omega 3, ostalo se itak (dam roko v ogenj) pokrije mimogrede.

          • Sicer pa ne verjeti na besedo. Čenče prenašajo cel kup slabih prehrambenih nasvetov. Poglejta na:
            cronometer.com.
            Zucchini, raw; watermelon, dandelions …
            Upam, da ne motijo ameriške posebnosti – toliko blagovnih znamk. Mi pogledamo pod “raw”. Še najbolj so mi hecni, da si ne znajo predstavljati cele lubenice. Podatki so za že olupano … 😉

    • Ravno pred dvema dnevoma je bil prijatelj na urgenci za ledvične kamne. Ima srečo, da ima tak fajno ženo, sicer bi še bolj trpel …

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite