Zakrajšek, Urbas in Kovač o pajdaškem kapitalizmu, demagogiji in demokraciji

Pajdaški kapitalizem je bankrotiral. Avtor pogovora s svetovno najvplivnejšim slovenskim bančnikom Egonom Zakrajškom iz Feda (ameriške centralne banke): Stanislav Kovač, Finance.

Poudarki:

  • Račun za bankrot pajdaškega kapitalizma je družbi izdan s sanacijo bank, zlasti NLB.
  • Slabo banko podpiram.
  • NLB je kot mitični Stalingrad, nasprotniki prodaje NLB bodo vztrajali do zadnjega.
  • Dualnost trga dela je ahilova peta slovenske ekonomije.
  • V Sloveniji vlada popolno enoumje.
  • Izstop iz evrskega območja bi pomenil nacionalno katastrofo.

Bolji život. Avtor: Uroš Urbas. Vir: Finance.

Zbudite se, treba je začeti ustvarjati, ne pa nasedati demagoškim politikom in sindikalistom, da je rešitev v prerazporejanju revščine.

Razumem jezo in obup protestnikov, ker v Sloveniji ni dobrih služb. Razumem njihovo apatijo, ker se v Sloveniji delovna mesta ukinjajo, ne pa odpirajo nova. Razumem vas, da ste tako jezni in obupani, ker ste brez službe ali zgolj z mizerno plačo v službi brez prihodnosti, da ste bili včeraj spet pripravljeni v mrazu protestirati na ulicah. Vaše nezadovoljstvo je bilo večje kot tveganje, da vas stušira vodni top ali dobite solzivec.Toda preden vam rečem, da vas tudi podpiram pri vašem nezadovoljstvu, vas prosim za nekaj razmislekov.

Na primer, zakaj ste tako vi kot vaši starši 20 let želeli poslušati, kako je le država primeren lastnik velikih slovenskih podjetij, za katere se je z Lune videlo, da postajajo vse bolj nekonkurenčna? Zakaj ste širili strah in odpor do tujih lastnikov? Zakaj ste želeli verjeti v pravljico o nacionalnem interesu, ko pa se je z Marsa videlo, da je to le pravljica za izbrane privržence elite, da z menedžerskimi prevzemi ali svetovalnimi pogodbami obogatijo? Zakaj ste slepo verjeli svojim profesorjem, da ste deležni najboljše izobrazbe v vesolju, danes pa nimate niti osnovnih znanj za delo v tujini, oni pa imajo varne službe na slovenskih fakultetah, kamor ne spustijo nikogar od zunaj?

Te pravljice niso avtohtono zrasle na drevesu slovenske politike. Slovenci so koprneli po njih. Želeli ste slišati, da ste revni, pa čeprav imate hišo in vikend na morju in kot naložbo za potomce še garsonjero. Zdaj trdite, da hočete zamenjati celotno vodstvo v državi. Hočete razgraditi šolski, socialni in zdravstveni podsistem in zahtevate še večjo socialno državo. Verjamem, da lahko ta sistem razgradite v nekaj mesecih. Zanima pa me, v koliko letih ga lahko zgradite na zdaj primerljivo raven?

…..

Ljudje se zavedajo, da morda, morda pa res lahko vsaj malo zaženemo gospodarstvo, toda ob zdajšnjih pravilih in zakonih bomo najpozneje čez pet let spet v krizi.

A tega ne razumejo niti levi niti desni politiki: Janševa vlada javnosti ne zna predstaviti niti ukrepov, s katerimi poskuša uravnotežiti javne finance, kaj šele razloge za državni holding in slabo banko. A to ni cilj politike, to so nujni, ne pa zadostni ukrepi. Obenem pa živi v utvari, da bo s pogajanji za reforme zmanjšala svojo osovraženost. Opozicijski SD in Pozitivna Slovenija sta včeraj zajahali nov val ljudem všečne demagogije, to je zahteva po predčasnih volitvah. Toda to ni cilj. Morda to želite slišati, je všečno, a ni rešitev. Kot nista rešitvi Štrukljeva demagogija in Semoličevo zavzemanje za pravice, ki jih lahko uživamo le, če je na voljo denar, ki pa ga več ni.

Vir: Finance.

Parlamentarna demokracija na zatožni klopi. Avtor: Matej Kovač. Vir: Finance.

Paternalistično vlogo države, ki daje svojim podanikom izobrazbo, delovna mesta, zdravstvene storitve in socialno varnost, so zadnjih 20 let prodajali politiki s celotnega spektra. Zdaj, ko je denarja zmanjkalo, imajo poklicni revolucionarji lahko delo.

Eden od posebej navdahnjenih novinarjev je mirni del petkovih demonstracij v Ljubljani poimenoval festival demokracije. Besedno zvezo je v različnih oblikah povzelo kar nekaj domačih in tujih medijev, tako da je težko ugotoviti, kdo je njen izvirni avtor. Kdor želi pokazati razumevanje za motive demonstrantov, jim lahko pripiše na primer državljanski pogum, prizadevanje za socialno pravičnost, željo po spremembah ali ogorčenje nad krivicami, nikakor pa jim ne more pripisati prizadevanja za demokracijo, vsaj ne za parlamentarno demokracijo.

Revolucionarna tradicija

Primerjanje slovenskih demonstracij s tistimi, ki so odnesle Miloševića ali Mubaraka, in ne z onimi, kjer Španci in Italijani bentijo nad varčevalnimi ukrepi vlade, kaže na željo, da se diskreditira zdaj uveljavljen demokratični proces na Slovenskem.

Revolucionarna logika ima pri nas globoke korenine: Če nam rezultati, ki jih daje parlamentarna demokracija, niso všeč, hočemo ljudsko demokracijo, če nam pravica, ki jo deli od izvršne in zakonodajne oblasti neodvisno sodstvo, ni všeč, hočemo ljudska sodišča, in če nam banke ne dajo denarja, si ga bomo vzeli ali pa ga natisnili.

Nadaljevanje: Finance.