Zakonska zveza ostaja tradicionalna

23
19
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v torek, 22. julija 2015, v zadevi Oliari in drugi v. Italija ponovno razsodilo, da zakonska zveza v državah članicah Sveta Evrope ostaja življenjska skupnost enega moškega in ene ženske. Opozorilo je, da pravica do sklenitve zakonske zveze, ki jo določa 12. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1952, državam članicam ne nalaga dolžnosti, da tudi istospolnim parom zagotovijo možnost sklenitve zakonske zveze.

Sodišče je v sodbi poudarilo, da je v tem primeru za istospolne pare registrirana partnerska skupnost najbolj primerna možnost za pravno ureditev njihovega odnosa. Kot je že pred tem razsodilo v zadevah Schalk in Kopf v. Avstrija z dne 26. junij 2010 in Vallianatos in drugi v. Grčija z dne 7. november 2013, pravno priznanje in zaščita dalj časa skupaj živeče istospolne skupnosti spada v pravico do zasebnosti in družinskega življenja, ki jo ureja 8. člen konvencije. Države članice so zato tovrstnim istospolnim parom dolžne zagotoviti primeren pravni institut, ki ni nujno zakonska zveza. Institut registracije istospolnih partnerstev mora biti praktičnega pomena in ne zgolj simbolne narave. Istospolnemu paru mora npr. omogočati vzajemno materialno podporo, pravico do dedovanja in ne sme biti preprosto izenačen z drugo socialno ali interesno skupnostjo oseb.

Sodba v zadevi Oliari in drugi proti Italiji je ključ za razumevanje oziroma uporabo sodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Obergefell v. Hodges z dne 26. junij 2015 v evropskem in slovenskem kontekstu. V tej povezavi je zakonska zveza le ena izmed možnosti za pravno ureditev življenjskega odnosa istospolnih parov. Ta tradicionalni institut pa človekova pravica in temeljna svoboščina še vedno ostaja zgolj za raznospolne pare. Politični zakonodajalec ali ljudstvo na referendumu morata torej imeti možnost, da se svobodno izrečeta, kdo naj sestavlja zakonsko zvezo: osebi različnega ali istega spola. Ker je skupno življenje istospolnih parov v Sloveniji že urejeno z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ni praktične potrebe ali pravne nuje, da bi istospolni pari morali vstopati še v institut zakonske zveze in ga s tem v bistvenem spremeniti.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


23 KOMENTARJI

  1. Odlično. Kolikor jaz razumem niti registracija ne bi bila potrebna, ker gre pri tem za provociranje javnosti. Ne nazadnje o tem priča tudi minimalno število sklenjenih registracij, ali porok, tam kjer jih imajo.

    • Ne. Gre za to, da je članek zavajajoč. V tej zadevi je dejansko bila Italija obsojena, da je kršila 8. člen konvencije, ker homoseksualnim parom ne zagotavlja pravno enakega položaja kot heteroseksualnim. Gre samo za to, da na ravni EKČP pravica do zakosnke zveze (zaenkrat) velja le za heteroseksualne pare (na osnovi 12. člena).

      Ta sodba dejansko predstavlja “zmago” borcev za pravice homoseksualcev v Italiji in ne obratno, saj mora Italija na podlagi te sodbe homoseksualcem priznati vse pravice, ki jih imajo heteroseksualni pari (kar doslej še ni storila), razen pravice do sklenitve zakonske zveze, kar je pa v domeni države Italije kot take. Torej, če bi Italija tako hotela, lahko homoseksualnim parom prizna tudi pravico do sklenitve zakonske zveze, gre zgolj za to, da jo EKČP k temu ne zavezuje.

      • Tale jesus je bil malo nazaj še nihil. Isto naklada kot prej.

        EU je ravno razsodila, da države niso dolžne uzakoniti gejevskih porok.

        To je bistvo.

        To, da lahko to naredijo, je že jasno – saj to že imajo nekatere države.

        • “EU je ravno razsodila, da države niso dolžne uzakoniti gejevskih porok.”

          In da ima vsaka država pravico, da gejevske poroke dovoli, če to “želi”.

  2. Bistvena je 191. točka sodbe, ki pravi: “191. The Court notes that in Schalk and Kopf the Court found under Article 12 that it would no longer consider that the right to marry must in all circumstances be limited to marriage between two persons of the opposite sex. However, as matters stood (at the time only six out of forty-seven CoE member States allowed same-sex marriage), the question whether or not to allow same-sex marriage was left to regulation by the national law of the Contracting State. The Court felt it must not rush to substitute its own judgment in place of that of the national authorities, who are best placed to assess and respond to the needs of society. It followed that Article 12 of the Convention did not impose an obligation on the respondent Government to grant a same-sex couple like the applicants access to marriage (§§ 61-63). The same conclusion was reiterated in the more recent Hämäläinen (cited above, § 96), where the Court held that while it is true that some Contracting States have extended marriage to same-sex partners, Article 12 cannot be construed as imposing an obligation on the Contracting States to grant access to marriage to same-sex couples.”

    V tej točki sodišče jasno razloži problematiko. Gre za to, da so človekove pravice varovane na več ravneh. Za večino evropskih držav, tudi Slovenijo, so varovane na treh ravneh. Na ravni nacionalnih ustav, na ravni EKČP in na ravni EU, torej Listini o temeljnih pravicah. In skupek vseh teh ravni potem določa celoten nabor človekovih pravic in svoboščin. Kaj to pomeni? To pomeni to, da tudi če npr. EKČP v 12. členu homoseksualcem ne priznava pravice do sklenitve zakonske zveze, to ne pomeni, da te pravice ni mogoče zagotoviti na ustavni ravni posameznih držav. V takih primerih je 12. člen EKČP pravno popolnoma irelevanten.

    ESČP v tem primeru jasno pove, da pravica do sklenitve zakonske zveze ne nujno pripada zgolj heteroseksualnim parom, s čimer dejansko odstopa od dikcije 12. člena EKČP, kar je tu bistveno, ampak normalno, ker gre pri EKČP za mednarodno pogodbo, ki je pravno zavezujoča, jo ESČP ne more poljubno spreminjati (to lahko počnejo le države članice), zato se pri interpretaciji seveda opira na nacionalne ureditve držav članic. Stališče ESČP je tako preprosto: 12. člen konvencije bo ESČP upoštevalo le do točke, ko se bo izkazalo, da večina držav članic že priznava pravico do sklenitve zakonske zveze tudi homoseksualnim parom. S tem bi dejansko 12. člen postal pravno nesmiseln in ga ESČP tudi ne bi več upoštevalo.

    Kaj to v praksi pomeni? V praksi pomeni to, da 12. člen EKČP dejansko za države članice ni v ničemer zavezujoč v smislu odločitve, ali naj pravico do sklenitve zakonske zveze priznajo tudi homoseksualcem, ali ne. Gre torej za to, da na osnovi EKČP države niso dolžne homoseksualcem priznati pravice do sklenitve zakonske zveze, ampak hkrati to ne pomeni, da države tega ne smejo storiti oz. da ne morejo smatrati, da ta pravica na ravni njihovih nacionalnih ustav dejansko obstaja.

    In teh povezav in implikacij avtor prispevka ne razume, tako da dejansko navaja dve popolnoma napačni trditvi:

    “1. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v torek, 22. julija 2015, v zadevi Oliari in drugi v. Italija ponovno razsodilo, da zakonska zveza v državah članicah Sveta Evrope ostaja življenjska skupnost enega moškega in ene ženske.”

    To seveda ne drži, saj samo ESČP ugotavlja, da obstja 11 držav članic Sveta Evrope, ki homoseksualcem pravico do sklenitve zakonske zveze priznava, torej, ne ESČP ne more razsoditi nekaj, kar bi bilo v kontradikciji z dejanskim stanjem. Torej, gre za to, da ESČP dejansko nima nobene pristojnosti glede uveljavljanja ali neuveljavljanja te pravice na ravni držav članic. Tega, kar avtor trdi v zgornjem citatu ESČP sploh ne more razsodit, ker te pristojnosti nima in ravno to je sodišče tudi razsodilo, torej, da ni v pristojnost ESČP, da absolutno odloča o tem, ali je na ustavni ravni članic Sveta Evrope to človekova pravica, ali ne. Odloča lahko le relativno, glede na ustavno in zakonsko ureditev v posameznih državah.

    in

    “2. Politični zakonodajalec ali ljudstvo na referendumu morata torej imeti možnost, da se svobodno izrečeta, kdo naj sestavlja zakonsko zvezo: osebi različnega ali istega spola.”

    Spet narobe. To je spet odvisno, ne od EKČP oz. od ESČP, ampak od posameznih nacionalnih Ustav. V tem primeru ima torej Ustavno sodišče posamezne države pristojnost, da o tem odloča, torej da odloča, ali homoseksualcem pripada pravica do sklenitve zakonske zveze ali ne. To v primeru Slovenije preprosto pomeni, da v kolikor bi Ustavno sodišče smatralo, da naša Ustava homoseksualcem priznava pravico do sklenitve zakonske zveze, bi moralo vsako odločitev zakonodajalca ali ljudstva, ki bi šla v nasprotni smeri, označiti za neustavno in jo s tem tudi razveljaviti oz. takega odločanja sploh ne dopustiti (referendum). Pri tem naše Ustavno sodišče ni v ničemer vezano na EKČP ali na odločitev ESČP.

      • “Ne sodite torej pred časom, preden pride Gospod, ki bo tudi osvetlil, kar je skrito v temi, in razkril namene src. Tedaj bo vsak prejel od Boga priznanje.”

        • Komunajzlji, satanisti in nekateri drugi tudi danes vehementno ponavljajo izjavo padlega angela: Ne bom služil. Imenovanje sebe z Jezusovim imenom pomeni prav to.

          Sicer pa so tudi v bližini zaprtega rudnika Sv. Barbara čudaško veselo prebivali nekateri ljudje, ki so natančno vedeli, kaj je v njej. Na istem srhljivem nivoju so na primer tudi barbarska, predcivilizacijska ravnanja, na primer skrunjenja pokopališč, cerkva, križev.

          Navsezadnje je ignoranca trancendence žal prisotna tudi v mainstreamu slovenske politike.

    • Na kratko povedano, nobena država ni dolžna uzakoniti homoseksualnih porok.

      Ti pa zadevo obračaš tako, kot, da bi kdo trdil, da je ESČP prepovedalo take poroke.

      Bistvo zgodbe je, da država ni dolžna uvesti porok homoseksualcev, če tega ne želi.

      Slovensko ustavno sodišče torej nima nobenega smiselnega razloga, da zavrne referendum. Človekova pravica to ni – po drugi strani pa – zakon dejansko ne ukinja registracije, torej bi pri registraciji kljub zakonu ostala neustavnost.

      Naše ustavno sodišče vsekakor je vezano na ESČP, saj zato pa imamo hierarhijo.

      • Se strinjam.
        Sicer je potrebno upoštevati tudi trende: ga. Ljudmila Novak je v intervjuju za dnevnik povedala, da je LGBT lobij izjemno močan in je izsilil da se homoseksualnost obravnava kot človekova pravica. Iz tega vidika vidimo razvoj dogodkov v ZDA in na Irskem.

        Sem pa vedno bolj prepričan, da homoseksualnost kot pravica ne bo zdržala. V OZN je vedno močnejši blok držav (muslimanske + afriške države + Rusija), ki nasprotujejo modernemu zahodnemu progresizmu. Menim, da se bo tudi nasprotovanje LGBT lobiju okrepilo tudi na Zahodu – kljub zakonom. In to zato, ker so ti zakoni izsiljeni in niso v skladu z družbeno tradicijo, s tem kar ljudje čutijo.

        Menim, da bomo v 21. stoletju priča ponovni kriminalizaciji homoseksualnosti. To je neizogibno, glede n aglobalne trende in odnos do homoseksualnosti: Rusija, Kitajska, Afrika, itd.

      • Slovensko Ustavno sodišče ima isti smiselni razlog, kot ga je npr. imelo ameriško Vrhovno. Povsem isto lahko ugotovi, da homoseksualcem ta pravica pripada, na osnovi česar lahko potem referendum tudi ne dopusti.

        Skratka, ali gre v tem primeru za človekovo pravico ali ne, bo odločalo ravno Ustavno sodišče, ki seveda v tem primeru v ničemer ni vezano na ESČP, saj je to samo ESČP jasno povedalo ravno s tem, ko pravi, da je odločitev glede tega vprašanja prepuščena državam članicam.

        In novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi določa prenehanje veljavnosti Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti in določa peoblikovanje registracije take skupnosti v zakonsko zvezo.

        • “Ustavno sodišče, ki seveda v tem primeru v ničemer ni vezano na ESČP,”

          To je pa zlobno zavajanje. Poroka homoseksualcev ni pravica, lahko pa država dovoli poroko homoseksualcev.

          • Saj pravica postane ravno s tem, ko jo država kot tako prizna.

            ESČP ne določa kaj vse je lahko pravica in kaj ne. Določa le nek minimum pravic, ki jih morajo države članice priznati. Lahko pa seveda vsaka država priznava tudi več pravic, kot jih priznava EKČP oz. ESČP. Omejtive navzgor torej ni, je le navzdol.

          • Postane prvica, ne pa človekova pravica.

            US mora referendum dovoliti.

            ESČP je reklo, da to ni človekova pravica, zato US mora dovoliti referendum.

        • A zdaj se pa sklicuješ na slovensko US, ko je jasno, da nimaš za burek.

          Slovensko US je vezano na ESČP, ki je razsodilo, da ni človekova pravica.

          Človekova pravica to ni, kajti te so zapisane v deklaraciji o človekovih pravicah.

          US se je dolžno držati ESČP, torej referendum mora biti. Saj v slovenski ustavi ta pravica ni posebej napisana.

          Novela ne ukinja registracije. To je spet ena laž.

  3. Europadomstolen i Strasbourg på tisdag 22 juli, 2015 i mål Oliari m.fl. mot. Italien har vid upprepade tillfällen slagit fast att äktenskapet i medlemsstaterna i Europarådet är fortfarande ett samhälle med en man och en kvinna. Observera att rätten till äktenskap genom artikel 12 i konventionen om skydd för de mänskliga rättigheterna och de 1952 grundläggande friheterna, inte medlemsstaterna inte kräva att par av samma kön möjlighet att äktenskapet.

    I sin dom framhöll att det i detta fall för samkönade par registrerat partnerskap det lämpligaste alternativet för reglering av deras förhållande. Som redan tidigare slagit fast i de fall Schalk och Kopf mot. Österrike den 26 juni 2010 och Vallianatos m.fl. mot. Grekland den 7 November 2013 , rättsligt erkännande och skydd under en lång tid att leva tillsammans samkönade samfundet omfattas av rätten till privatliv och familjeliv, som regleras av artikel 8 i Europakonventionen. Medlemsstaterna är därför sådana par av samma kön är skyldiga att tillhandahålla en lämplig rättslig institution, inte nödvändigtvis äktenskap. Institut registrering av samkönade partnerskap bör vara av praktisk betydelse och inte bara symbolisk karaktär. Samkönade par måste till exempel. möjliggöra det ömsesidiga materiellt stöd, rätten att ärva och kan inte enkelt likställas med andra samhällsintresse eller gemenskap av personer.

    Dom i mål Oliari m.fl. mot Italien är nyckeln till att förstå och använda den dom som USA: s högsta domstol i målet Obergefell i. Hodges den 26 juni, 2015 i den europeiska och slovenska sammanhang. I detta sammanhang är äktenskapet bara en av möjligheterna att reglera livet av förhållandet mellan samkönade par. Denna traditionella institut det är en mänsklig rättighet och grundläggande frihet återstår bara att heterosexuella par. Politisk lagstiftaren eller folket i en folkomröstning måste därför kunna fritt uttrycka sig, som bör bestå av ett äktenskap: människor med olika eller samma kön. Eftersom samlevnad mellan samkönade par i Slovenien har reglerats av lagen om registrering av samkönade partnerskap är inte praktiskt behov eller juridisk nödvändighet för att ange samkönade par ska ha institutet äktenskap och därmed väsentligt förändrats.

  4. Po mojem mnenju iz družbenega vidika homoseksualne oz. sodomitske zveze ne bodo obstale.

    Islam vemo, kakšno mnenje ima o tgej tematiki, prav tako večji del Afrike. In prav tako Rusi, ki so prepovedali vsakršno propagando homoseksualnosti in tu stopili čisto na stran tradicionalnega razumevanja seksualnosti, kot jo promovira krščanstvo/pravoslavje. Prav tako Kitajska pod vodstvom komunistične partije, kjer homoseksualnost zdravijo z elektrošoki.

    In sedaj imamo banalno situacijo, ko na Zahodu zaradi genderizma vedno bolj preganjajo kristjane in jim onemogočajo udeležbo v javnem prostoru in v javni izmenjavi mnenj. Ne vem, po mojem bo enkrat počilo – to ne more iti skozi. Ampak žrtve bodo pa homoseksualci – in ne levi aktivisti, ki v bistvu promovirajo genderizem. Kdaj pa sta nazadnje slišali govoriti homoseksualce v medijih, da se želijo poročiti? Mnenje so v medije lansirali (seveda hetero) levičarji – pod krinko kulturnega boja.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite