Pogovarjali smo se z doc. dr. Robertom Cvetkom, zakonskim in družinskim terapevtom, predavateljem na podiplomskih programih Zakonske in družinske terapije, ki se izvajajo na Teološki fakulteti v Ljubljani.
1. Kako je po vaših ocenah v Sloveniji razvita zakonska in družinska terapija?
Sodobno življenje prinaša vedno nove izzive za zakonsko in družinsko življenje, zato je povpraševanje po terapiji tako v Evropi kot Sloveniji v velikem porastu. Če pogledamo samo zavedanje problematike konfliktov in nasilja tako v družinah kot tudi v družbi, v delovnih organizacijah, šolah, kjer je prisotnost mnogih duševnih stisk, depresij, ločitev, zasvojenosti itd., je tak porast razumljiv. Zakonska in družinska terapija nima popolnih odgovorov na vsa ta vprašanja, lahko pa vsekakor pomembno prispeva k izboljšanju stanja, obrestuje pa se tudi finančno. Naj omenimo samo ameriško raziskavo učinkovitosti glede na stroške (Aos in kolegi, 2001, Washington state Institute for Public Policy), ki je ugotovila, da z določenim pristopom družinske terapije država privarčuje (prihranki minus stroški za terapijo) z vsakim obravnavanim mladostniškim delinkventom od 31.616 USD (spodnja meja) do 131.918 USD davkoplačevalskega denarja (če vključimo še stroške oz. prihranke njihovih žrtev).
Zakonska in družinska terapija v Sloveniji je od začetkov pred nekaj več kot 10 leti še vedno precej v povojih, se pa hitro širi, zaenkrat predvsem v večjih mestih. V Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije je tako trenutno vključenih okrog 30 terapevtskih centrov po Sloveniji. Ocenjujemo, da bo v prihodnosti vedno več potreb po tovrstnih storitvah, saj so bližnji odnosi postali zelo zahtevni, hkrati pa se vedno več ljudi zaveda, da je lahko ravno v teh odnosih največji vir čustvenega blagostanja in sreče. Opažamo trend, da pri vse več ljudeh, ki se obračajo na nas, ne gre več za hude psihične težave ali izrazite deficite v družinskem in zakonskem življenju, ampak delujemo bolj v smislu obogatitve družinskega življenja ter preventive.
2. Ali v Sloveniji glede zakonske in družinske terapije opažate kakšne predsodke?
Najpogostejši predsodek, da pomeni hoditi na terapijo nekaj sramotnega, da je s tako osebo nekaj hudo narobe ali je celo duševno bolna, smo opažali bolj v preteklosti. Ugotavljamo, da danes postaja skrb za bližnje medosebne odnose znak ustrezne skrbi zase in za svoje bližnje.
Nekateri ljudje dvomijo, da bodo na terapiji res dobili strokovno obravnavo. Morda do tega prihaja tudi zato, ker se še vedno prepogosto daje “v isti koš” psihologe, socialne delavce, svetovalce, psihiatre, terapevte. Tudi med terapevti ni vsak terapevt, lahko pa nekdo opravi par tečajev, najame sobo in odpre privat prakso, potem pa ljudem ne pomaga kaj dosti. Pri naših terapevtih so zato visoki profesionalni standardi bistveni, za kar posebej skrbimo z izobraževanjem, pa tudi v okviru Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.
Seveda je pogosta napačna predstava o terapiji tudi ta, da ima terapevt čarobno palico ali formulo, kako takoj rešiti in izboljšati vse odnose. Posameznik mora odgovornost za svoje življenje prevzeti sam. Če bi jo prevzemal terapevt, bi bila to krivica do posameznika. Prevzemanje odgovornosti za svoje življenje je lahko tudi že del terapevtske obravnave.
3. Mnogi ljudje imajo danes veliko težav pri usklajevanju zasebnega in poslovnega življenja. Kako so po vašem mnenju podjetja na tem področju danes pripravljena pomagati svojim zaposlenim ?
Zasebni in poslovni svet se med seboj prepletata. Najbolj optimalno je, da drug drugega upoštevata. Posameznik, ki je zadovoljen v svojem zasebnem življenju, se bo lahko bolj sproščeno posvečal delovnim izzivom. Posameznik, ki ima urejeno poslovno življenje, se bo vračal v družino bolj sproščen.
Če so ljudje sposobni za sodelovanje, učenje, za razvijanje organizacije ter za primerne in čustveno zrele odnose, je to lahko bistveno za uspeh in učinkovitost podjetja. Podjetja to že prepoznavajo, saj v svoje programe usposabljanja vključujejo delavnice odnosov, mediacij, čustvene inteligence, pogajanj, igre vlog, oblikujejo mešane time za izboljševanje rezultatov, ki jih vodijo preizkušeni zunanji moderatorji, trenerji in svetovalci. Žal, pa sedanja brezposelnost, vprašljiva usposobljenost za konkretno delo in ranjena samopodoba, vse to tudi omogoča, da se z ljudmi v mnogih organizacijah še vedno dela dokaj grdo in smo se na to povrhu že navadili. S povprečjem ne moremo biti zadovoljni. Svetla luč so organizacije, kjer ni tako.
4. Kako lahko ljudem, ki imajo težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega dela življenja, pomagate zakonski in družinski terapevti?
Zakonska in družinska terapija pomaga razumeti tisti del osebne preteklosti, ki še vedno nezavedno vpliva na našo sedanjost in nas ovira, da bi bili srečni kot oče, mama, partner, delavec, šef, otrok… Če osvobodimo te notranje potenciale, je lahko to velika dodana vrednost tudi za podjetja. Zaposleni so tako lahko veliko bolj kreativni, lažje se soočajo z vsakdanjim stresom, so bolj prilagodljivi in v medsebojni komunikaciji učinkoviti.
V procesu zakonske ali družinske terapije se ljudje naučijo osnovnih razmejitev, kako pustiti službene obveznosti, skrbi in zaplete v službi ter se posvetiti zadovoljstvu v družinskih odnosih. Pot do usklajevanja zasebnega in poslovnega življenja vodi skozi empatijo, refleksijo in uvide ter s poskušanjem drugačnih, bolj funkcionalnih odnosnih vedenj.
Gospod Cvetek, hvala za pogovor.
Foto: Mohorjeva družba
