Objavljamo drugi del pogovora z doc. dr. Robertom Cvetkom, zakonskim in družinskim terapevtom, predavateljem na podiplomskih programih Zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti v Ljubljani. V prvem delu pogovora je sogovornik predstavil razvoj te dejavnosti v Sloveniji in pomen svetovanja za zakonce in družine.
Kako dolgo se v Sloveniji že izvaja program zakonske in družinske terapije?
V Sloveniji se trenutno izvajajo trije javnoveljavni študijski programi s področja zakonske in družinske terapije: drugostopenjski magistrski program Zakonske in družinske študije (s smerjo Zakonska in družinska terapija), program izpopolnjevanja Zakonska in družinska terapija ter doktorski program s področja zakonske in družinske terapije.
Podiplomski javnoveljavni program specializacije Zakonska in družinska terapija se je na Univerzi v Ljubljani izvajal od leta 2001 do bolonjske prenove študijskih programov. Leta 2004 se je začel izvajati še predbolonjski magistrski in doktorski program Zakonska in družinska terapija. Z bolonjsko prenovo, ko so bile specializacije na Univerzi v Ljubljani ukinjene, pa se od leta 2009 izvaja drugostopenjski magistrski program Zakonske in družinske študije (smer Zakonska in družinska terapija), program izpopolnjevanja Zakonska in družinska terapija ter doktorski program s področja zakonske in družinske terapije. Umeščenost na Univerzo v Ljubljani zagotavlja primerne standarde izobraževanja, ki so na tem področju zelo pomembni, hkrati pa postavljamo izobraževanje na močne znanstveno-raziskovalne temelje.
Gre za redni ali izredni program?
Tako magistrski kot tudi doktorski program sta redna študijska programa. Čeprav je veliko povpraševanja, zaenkrat zaradi časovne obremenjenosti izvajalcev izrednega študija ne izvajamo niti ga ne predvidevamo v prihodnje. Se pa v programe lahko vpisujejo tudi zaposleni, v kolikor jim služba časovno to dopušča.
Če udeleženci programov še nimajo 7. stopnje izobrazbe (predbolonjska univerzitetna diploma oz. bolonjska magistrska stopnja), je magistrski drugostopenjski študij za njih (tudi z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ) brezplačen. Za ostale je cena 2200 EUR na letnik, ki jo je mogoče plačati v več obrokih.
Za triletni doktorski program, kjer gre za redni študij, so cene za posamezen letnik nekoliko razlikujejo med seboj, znašajo pa okrog 3000 EUR. Za plačilo doktorskega programa se je lahko vsak študent prijavljal na javni razpis Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija.
Program izpopolnjevanja Zakonska in družinska terapija v obsegu 60 ECTS pa je v vsakem primeru plačljiv. Cena je 3960 EUR, izvaja pa se dve leti.
Kakšne so karierne možnosti posameznika, ki se vpiše v program zakonske in družinske terapije?
Čeprav se do sedaj večina posameznikov, ki zaključijo te programe, odloča za prakso zakonske in družinske terapije (največ v zasebnih zavodih ali kot samostojni podjetniki) programi pripravljajo za delo na zelo širokem delovnem področju. Ker so znanja o medosebnih odnosih pomembna na mnogih področjih, se lahko zakonski in družinski terapevti vključujejo v delo z družinami, zakonci, partnerji, mladimi, otroki ter starostniki v različnih javnih in privatnih okvirih. Tako se lahko vključujejo na primer v delo na področju družinskega in zakonskega svetovanja, vodenja raznih razvojnih programov, družinskega vključevanja in svetovanja v primeru šolske problematike, supervizije na področju šolstva in socialnega varstva, skrbi za delo s človeškimi viri v delovnih organizacijah (predvsem na področju izboljševanja čustveno-socialne klime med zaposlenimi, tim bildinga ipd.), sodelovanja pri načrtovanju kariere in usklajevanju kariere z družino, starševskih in družinskih poučevalnih programov, raziskovanja družinskih in zakonskih pojavov, programov skupnostne pomoči, podpore v kriznih razmerah, načrtovanju politik na področju družinskega in zakonskega življenja in podobno. Ker so znanja o medosebnih odnosih pomembna na mnogih področjih, se naši diplomanti zaposlujejo tudi v najrazličnejših drugih okvirih, tudi v podjetništvu, medijih in podobno.
Mnogo naših diplomantov se po zaključenem študiju vključi v Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, ki med drugim skrbi tudi za profesionalnost in etičnost delovanja svojih članov.
Kakšne so predhodna izobrazba in delovne izkušnje večine študentov zakonske in družinske terapije?
Študenti prihajajo iz zelo različnih smeri, od psihologije, teologije, farmacije, prava, do strojništva, medicine, filozofije in pedagoških poklicev. Skratka od družboslovja, narovoslovja do humanistike.
Čeprav je potrebno biti ob tem previden, menimo, da različna predhodna izobrazba lahko pomembno obogati področje zakonske in družinske terapije. To je skladno tudi s stališči Strasburške deklaracije o psihoterapiji, ki jo zagovarja Evropska zveza za psihoterapijo. Ta pravi, da je potrebno omogočiti usposabljanje posameznikom z različno predizobrazbo, še posebej tistim s področja humanistike in družboslovja. Seveda pa so za nekatere potrebni diferencialni izpiti, nekateri morajo osvojiti določene vsebine ob študiju še z dodatnim študijskim delom.
Zanimivo je, da so udeleženci naših študijskih programov tudi po starosti in izkušnjah zelo različni, kar obogati tudi sam študijski proces. Veseli smo študentov, ki že imajo delovne izkušnje, zagotovo pa ima vsak, ki pride, določene življenjske izkušnje in preizkušnje, zaradi katerih lahko postane dober terapevt, če si da to priložnost, je pripravljen delati tudi na sebi ter rasti ob drugih.
Doc. dr. Robertu Cvetku, hvala za pogovor.
Foto: Mohorjeva družba
