Zakaj SVIZ ni zbiral podpisov za moj odstop

Avtor: Žiga Turk. Vir: Čas-opis. Trdim, da je SVIZ podpise za moj odstop zbiral z neresničnimi in zavajajočimi argumenti. Zanima jih, s čem to utemeljujem.

Za začetek, in to so mi napisali celo oni sami v nekem dopisu, “sploh niso zbirali podpisov za moj odstop“. Ampak podpise “v podporo vodstvu SVIZa, ki je zahtevalo moj odstop”. Takim mojstrom semantike je res težko kaj razložiti, a naj poskusim.

Tole so napisali v spremno besedilo, s katerim “niso zbirali podpisov za moj odstop“:

Predlog, da ministra dr. Žigo Turka zaradi njegovih številnih napak, žaljivega odnosa do zaposlenih v izobraževanju, znanosti in kulturi, zaradi zavajanja slovenske javnosti pri podatkih o obremenjenosti slovenskega učiteljstva, nesposobnosti pri združevanju srednjih šol, nesprejemljivih poskusov zviševanja normativov, ostrih rezov v visoko šolstvo in znanost pri spomladanskem rebalansu proračuna in pristanka na radikalno zniževanje mase za plače v znanosti, kulturi in izobraževanju za leti 2013 in 2014 pozovemo k odstopu, je bil sprejet soglasno in ob aplavzu članic in članov GO.

Pojdimo po vrsti.

  1. “Številne napake” bi kazalo našteti in utemeljiti, če so interpelacijske oz. razrešitvene narave. Kdor dela, dela tudi napake. Se pa ne spominjam prav nobenih očitkov, da ne bi zelo tenkočutno, torej brez napak, razporejal omejena sredstva med izobraževanje znanost, kulturo in šport.
  2. Nisem želel biti do učiteljev in ravnateljev žaljiv. Ni pa SVIZ zamudil nobene priložnosti, da bi iz ministra delal sovražnika in da bi njegove izjave izrezal ali interpretiral tako, da bi bile uporabne za razpihovanje tega sovraštva. Če sem npr. rekel, da “nisem minister za šolnike ampak za šolo, da pa ni dobre šole brez dobrih šolnikov”, so napihnili prvi del, drugega pa izpustili. Stojim za svojimi besedami, ne pa za njihovo medijsko obdelavo! Naj bo jasno: za to kar sem, sem zelo hvaležen svojim učiteljicam in učiteljem, profesoricam in profesorjem. Proračunska situacija v državi na ta moj odnos do tega poklica v ničemer ne vpliva.
  3. Nikoli z nobenimi podatki slovenske javnosti nisem zavajal. Navajal sem uradne podatke OECD, evropsko statistiko, UMAR ipd. V enem primeru, ko je OECD objavil napačen podatek, smo to napako na ministrstvu priznali. Šlo je za podatke o učnih obremenitvah finskih učiteljev. Ti so kljub popravku navzdol še vedno višji od slovenskih. To je dejstvo, ne zavajanje. Ali pa zavaja OECD, izmed vseh držav prav Slovenijo. Je pa seveda zavajanje, ko se dramatizira predlagana spremembe v vrtcih in osnovnih šolah. 10% sprememba iz vrtca ne naredi piščančje farme.
  4. Ministrstvo se je izkazalo kot popolnoma sposobno pri združevanju srednjih šol. Večino združitev je spremljalo razumevanje lokalnega okolja, ki je v združevanju videlo možnost ohranjanja programov in povečanje varnosti delovnih mest in odpiranju novih priložnosti za združene šole.
  5. Verjamem, da se SVIZu zdi povečevanje normativov nesprejemljivo. Ostaja tudi dejstvo, da se do danes noben normativ ni spremenil in da ministrstvo ni kršilo nobene procedure, kako se normative spreminja. Ostaja pa dejstvo, da je zadnjih deset let število otrok pretežno padlo, število učiteljev pa naraščalo.
  6. Ostri rezi v visoko šolstvo in znanost pri letošnjem rebalansu niso nekaj, kar bi si želelo to ministrstvo, ampak posledica splošne proračunske situacije države, za katero je odgovoren več kot en minister več kot ene vlade. Svoji moči sorazmeren del odgovornosti nosi tudi ne-politika.
  7. Znižanje mase za plače se ni zgodilo s pristankom tega ministra in tudi ne samo na tem ministrstvu.
V vsaj petih od sedmih primerov je torej šlo za neresnice in zavajanje.