Zakaj so finančni trgi v zvezi s Slovenijo ponoreli?

2

Avtor: Jože P. Damijan. Vir: Finance. Razlogi so razmeroma preprosti: finančni trgi se pred krizo niso obnašali racionalno in so – zaradi učinka monetarne unije – podcenjevali tveganja, povezana z visoko zadolženostjo posameznih članic. Po začetku krize pa so ta tveganja nenadoma začeli precenjevati in z dvigom pribitkov ranljive države še globlje pahnili v krizo ter na rob ali onstran bankrota. To sistematično napačno ocenjevanje tveganj (risk mispricing) je seveda v popolnem nasprotju z uveljavljeno hipotezo o učinkovitosti finančnih trgov, hkrati pa v primeru monetarne unije vodi k povečani makroekonomski nestabilnosti: v dobrih letih pelje k finančnim balonom, v slabih pa k nadproporcionalnemu zategovanju pasu.

…..

Slovenija je žrtev napačnega ocenjevanja tveganj

Natanko to se je v času krize dogajalo na evrskem območju, pri čemer so največje žrtve Grčije in Portugalske, ki sta glede na fundamentalne dejavnike imeli najvišje tveganje bankrota, postale Irska, Španija in Italija.

Pa tudi Slovenija. Tudi Slovenija je žrtev tega sistematično napačnega ocenjevanja tveganj in samoizpolnjujoče se krize. Slovenski temelji pred krizo niso bili slabi. Bila je med najmanj zadolženimi članicami evrskega območja. Toda, kar je okužbo iz Grčije, Portugalske, Irske in Španije razširilo na Slovenijo in jo dejansko spravilo na rob bankrota, je (1) izjemno velik upad gospodarske aktivnosti v začetku krize (dvakrat večji od povprečja članic evrskega območja) in šibko okrevanje po njej ter (2) absolutno neprimeren in napačen odziv Pahorjeve vlade na krizo. Naj ponovim, Pahorjeva vlada je v začetku krize:

1. povišala plače v javnem sektorju za 10 odstotkov (čemur so z usklajevanjem sledili pokojnine in transferji), s čimer je ustvarila za milijardo evrov letno višje javne odhodke (ob tem, ko so javni prihodki zaradi krize upadli za milijardo evrov);

2. povišala minimalne plače za 25 odstotkov, zaradi česar se je konkurenčnost podjetij zmanjšala in povečalo odpuščanje zaposlenih, gospodarska aktivnost pa upadla;

3. v tujini se je dodatno zadolžila za sedem milijard evrov, ki jih je namenila za financiranje večjih javnih izdatkov in za depozite v bankah, ter s tem povečala javni dolg za dobrih 25 odstotkov BDP;

4. ni takoj v začetku sanirala bank ter javnofinančno breme tega s tem še povečala in prenesla na prihodnost.

Posledica te napačne ekonomske politike je občutno povečanje proračunskega primanjkljaja na ravni prek šest odstotkov BDP in javnega dolga za več kot 25 odstotkov BDP, pri čemer pa vlada s tem novim dolgom ni sanirala niti bank (kot sta denimo Irska in delno Španija) niti ni zagnala gospodarstva.

Ko danes finančni trgi opazujejo in ocenjujejo Slovenijo, vidijo natanko to sliko: slovensko gospodarstvo je v recesiji, ki se bo najverjetneje zavlekla tudi v leto 2013, država pa mora sanirati še nesolventne banke, kar jo bo stalo med 17 in 25 odstotki BDP. Normalno je, da finančni trgi, ki so – kot je bilo pokazano zgoraj – neracionalni in nesistematični v ocenjevanju tveganj, pri tem postanejo izjemno nervozni in da za Slovenijo zahtevajo enake pribitke za tveganje bankrota kot denimo za Španijo. Seveda je le še vprašanje mesecev, kdaj bodo neprimerne ali napačne poteze sedanje vlade – pri (ne)reformah, (ne)spodbujanju gospodarskega zagona in reševanju bank ter pri še čem drugem – finančne trge še bolj znervirale. Takrat bo dinamika samoizpolnjujoče se krize dobila razsežnosti, ki smo jih videli pri Portugalski ali Grčiji,
in Slovenijo privedla na rob (ali onstran) bankrota.

Več: Finance


2 KOMENTARJI

  1. J.P. Damjan nas ponovno poučuje o ekonomiji, ki velja za normalen demokratičen svet, žal pa ne velja za Slovenijo.
    Slovenija še ni izvedla tranzicije in je nek spaček, ki ne deluje po komunističnem modelu, niti ne deluje po zakonih svobodnega trga( kapitalizma).
    Za takšen model ne velja nobena teorija in zato lahko model ocenjujemo kot anarhijo.
    Podlaga za anarhijo so sile, ki se niso ob osamosvojitvi odrekle oblasti, temveč so navidezno sestopile,polagoma pa zavzele vse vzvode oblasti v ozadju. Niso podvržene menjavam, ki jih zahtevajo redne volitve, temveč iz varnega zavetja kontroliajo družbo, ki so si jo vzeli za talca. Imajo varne nedotakljive položaje, ki so materialno kar dobro saturirani in dovolj stabilni, da jim nič ne more do živega.
    Kar poglejmo si večnega Semoliča, pa Kociančiča.Kaj jima manjka? Je za demokracijo normalno,da nekdo kar 20 let sedi na dobro plačanem stolčku ne glede na to, kje počne? Pa tudi Kučan ni od muh. Tudi ona si je zagotovil položaj, ki je nedotakljiv. Nihče ga ne rabi izvoliti, pa vendar je vedno na vrhu. Pa Stanovnik in cela dolga vrsta.
    Ti ljudje vodijo državo iz ozadja in ne priznavajo svobodnega trga, ne priznavajo demokracije,saj niso na relekciji. So večni, tako kot vsi komunistični moguli, ki so se poslovili od svojih položajev šele po obisku Matilde. Ali ni bil takšen tudi njihov največji idol tovaiš Tito? V trugi so ga odnesli iz položaja!
    Jasno je,da takšno stanje v družbi ne omogoča transparentnosti. Demokratična družba zahteva nenehne menjave, saj le te omogočajo nujno potrebno katarzo, nihče se ne more usidrati za večno, ni nevarnosti, da bi zavladala gerontokracija, ni nevarnosti,da bi demntni voditelji usmerjali družbo v preteklost, tako kot jo recimo želi Janaz Stanovnik, ko pričakuje, da bo ob krizi narod masovno odšel v gošo in se borilproti imperializmu.
    Žal je v Sloveniji družba s takšnimi anomalijami popolnoma izkrivljena in nedovzetnaza ekonomistične posege, kakršneželijo uvajati naši mladoekonomisti.
    Kmetje dobro vedo, da krave ne nosijo jajc in kure ne dajejo mleka.
    Takšne elementarne logike bi se morali navzeti naši ekonomisti in najprej zahtevati,da se družba normalizira. Obstajata samo dve možnosti: ali da se Slovenija vrne v komunizem in doživi še en polom, tako, kot je to že doživela Jugoslavija in vse države s podobnim režimom, razen Kube in Severne koreje, ki jih takorak še čaka!
    Ali pa se po zelo hitrem postopku vključi v kapitalizem, ali svobodno tržno gospodarstvo!
    Ta vključitev pa pomeni radikalno odpravo vseh neumnosti, s katerimi nas danes bombardirajo prej omenjeni priviligirancci, ki so se vgnezdili na navidez nepoembne položaje, kljub temu pa kontrolirajo družbo, jo usmerjajo in ji onemogočajo normalni razvoj.
    Damjan, brez ideologije v Sloveniji ne gre, tudi ekonomiji ne.

Comments are closed.