Zakaj sem letos kljub vsemu (spet) prižgal svečo več

12

Nisem nek strašno zavzet ekološki frik, a sem človek, ki še za tako majhno smet in odpadek poiščem koš. Recikliram, ločujem, kompostiram, ugašam luči, zapiram vrata in umivam zobe pri zaprti pipi. Pri osemčlanski družini, pri šestih otrocih torej, mi lahko mirno verjamete, da sem pazljiv tudi pri igračah: kaj in koliko kupimo, in še bolj kaj in koliko zavržemo. Tisti, ki ste me kdaj videli v živo, veste tudi, da tudi hrane zlepa ne vržem stran. Tudi v teatru se, kolikor je to v mojih močeh (in to je ponavadi takrat, ko režiram) poslužujem »fundusa«, se pravi, da uporabljam sceno in kostume iz skladišča, ne zato da »prišparam«, temveč zato, da ne zapravim. Poleg tega stvari, ki so že bile na odru znajo »igrati«, med tem, ko je nove treba še naučiti – ampak to je že stvar (igralske) filozofije. Na kratko torej: nisem ekološki fanatik, sem pa ekološko osveščen!

A priznam, da me je akcija »Bi letos prižgali svečo manj« vrgla iz tira, saj so jo podprli tudi slovenski škofje! Ekologija gor ali dol: Sveča je znamenje! Pri maši jih prižigamo, ker nas spominjajo na daritev: v izgorevanju, v daritvi svetlobe in toplote, se sveča sama použiva! In nas opomina in spodbuja k taki daritveni drži v življenju! V starih časih so na grobovih prižigali svetilke, da bi z njimi odganjali hude duhove. Vernim kristjanom pa so sveče na grobovih znamenje vere v vstajenje!!! Vere v večno življenje! Prav evangelij današnje nedelje govori o »nespametnih in preudarnih devicah«, o tem, da je treba Kristusov prihod pričakati »s prižganimi svetilkami«!

Da ne bo pomote: vem, da je bila akcija naperjena proti poplavi plastične svečave. In to podpiram. Vendar bi od škofov pričakoval toliko (svetopisemske) »preudarnosti«, da bi znali ločiti zrnje od plev, oziroma v našem primeru svečo od plastike! Vernih kristjanov ne gre nagovarjati naj prižigajo manj sveč, saj jim s tem posredno govorimo naj ne izražajo svoje vere (v večno življenje), temveč naj prižigajo navadne, kot smo jih včasih, take, ki se »použijejo« in za njimi ostane par kapljic strnjenega voska.

Sam sem (spet) prižgal svečo več. Poleg sveč na grobovih sorodnikov, prijateljev in znancev, sem prižgal še svečo (kot vsako leto) na pozabljenem grobu. Ki pravzaprav ni več grob. Trava je prerasla nekdanjo gomilo. Stoji le še majhna 30 kvadratnih centimetrov velika oz. majhna kovinska tabla, na kateri piše: Bara, geb. 1911 gestr. 1977. Kdo je ženska, ki tam počiva, kako je zašla na našo božjo njivo… ne vem. A prav letos sem, spodbujen z razmišljanjem o sveči manj, pomislil, da mi bo morda nekoč v večnosti, če je bom kdaj deležen, pristopila nasproti šestdesetletna gospa, mi ponudila roko in rekla: »Bara. Hvala!«

Foto: Aleš Čerin

12 KOMENTARJI

  1. Čestitke. Končno nekdo, ki se je uprl ekofanatizmu, In to povrh vsega še na sočen, okusen način. (Pozor: iz vsakega fanatizma prej ali slej zraste tudi terorizem!).

  2. Jaz pa sem kupil ducat sveč, ker je okoli osem sveč več kot lani. Ker so v Mercatorju imeli samo eno s krščanskim znamenjem, prodajali so jih pa po ducat. Pa so trgovci spet peljali scat slovenske škofe. Oprostite za isto besedo, ampak tako se sočno izraža okolje, kateremu pripadam.

  3. Gregor, prav pišeš. Tudi sam sem proti plastični svečavi in ne proti svečam kot takim. Samo ljudje tako lepo skrbijo za tisti pesek na grobovih in marmor (fizično) in bi bilo za marsikoga skrajno grdo, če bi se sveča ne “použila” do konca in bi omadeževala pesek ali bognedaj marmor.

    Tudi pretiravanje s svečami samimi je precej neokusno. Po moje izraža bolj kot ne našo tekmovalnost v “kdoimaveč” športu. Na enem od grobov sem naštel 34 sveč. In kot poznam to rodbino se mi zdi, da s tem kompulzivnim prižiganjem ne izražajo ravno svoje vere.

    Pa še to kar sem videl v Lurdu in Fatimi: tam gorijo megalomanske sveče in to v takih količinah, da je že – po moje prav neokusno in včasih celo nevarno.

    In tudi denar porabljen za pretirano svečavo, je lahko – po moje pač – tudi bolj koristno porabljen. Ena sveča stane skoraj 2 €, za kar bi Pedro Opeka lahko kupil 4 kg riža.

    Moj prijatelj pravi, da naj bo merilo za odločitev “prižgati svečo ali ne” (ali pa porabiti kaj drugega) vprašanje: “Ali me tole vodi k Bogu?” Če je odgovor DA, potem je prav, da jo prižgeš. Pa ne majhno, veliko!

    • Se globoko strinjam. Dvomim, da še kje prižgejo toliko sveč kot v Sloveniji in da so še kje na svetu sveče oblika razkazovalne potrošnje. In ja, namesto za sveče bi šel lahko denar v dobrodelne namene. A kaj, ko pa tega ne vidijo sosedje …

  4. Ah meni so pa sveče všeč – razen tistih nagravžnih umetnih, ki “migajo”

    Letos smo za vse svete (popolnoma brez slabe vesti) prižgali toliko sveč kot prejšnja leta, jih pa na nekaj grobovih (žal) prižigamo preko celega leta.

  5. Pri nas imamo ljubko majhno pokopališče pa je bil kontejnar, ki je namenjen odpadlim svečam že v pondeljek pred praznikom zvrhano poln.
    TO JE ABSURD !!!

  6. šel sem na žale, v planu dva obiska, kupil dva cveta, dve goli beli sveči.
    na vsakem grobov položil cvet, v eno izmed potrošenih namestil in prižgal svojo.

    moj problem je razmeroma dolgoročen – kaj bom, ko jih bo pol tako ravnalo?
    (srednjeročna skrb so morda še baterijske sveče, podobno smiselne kot plastične rože).

  7. (Preden me kdo obtoži ekološke brezbrižnosti.) Včeraj zvečer, že v debeli temi, smo šli z otroki na pokopališče. Pospravit svečko, ki smo jo prižgali sorodnici. Bila je bela, steklena, notri je imela “ekovložek”.

    Ekološko osveščanje je hvalevredno, a je fino, da ima mero in razum. In zazdelo se mi je ob tej akciji, da ga je morda malo manjkalo. Zakaj ravno ob svečah in ne v enaki meri tudi ob drugih odpadkih, ki jih proizvajamo vsakodnevno, in zato morda v celem letu celo več?

    Zanimiva bi bila recimo akcija “ena plenica manj” – plastična seveda – 🙂

    Tudi jaz sem za ekološko, ampak povejte mi, kako naj z otrokom uresničim akcijo ena svečko manj? Kako naj izberemo tistega sorodnika, ki bo letos prikrajšan? Zato sem brez slabe vesti rekel “ne” akciji in se bom z ekologijo ubadal drugje.

    Fenomen odnosa Slovencev do sveč na grobovih in grobov nasploh je res zanimiv. Po mojem ne gre samo za razkazovanje. Morda bi morali iti globlje v srce Slovencev, tam kaj pozdraviti, pa bi se potem s svečami samo po sebi rešilo.

  8. Fora te akcije, kot sem slišala na radiu Ognjišče ni, da nekomu ne prižgemo svečke in tako nekoga izločimo, ampak, da na vsakem grobu prižgemo le po eno svečo. Menda jih nekateri prižigajo po več 2, 3, celo po 10 ?!

Comments are closed.