Zakaj patriarh Kiril podpira predsednika Putina?

10
Mitja Pucelj (Foto: arhiv Časnika)

Pri študiju organizacijske kulture, potrebne za razumevanje sodobnega okolja, je treba marsikaj prebrati in preštudirati. Poleg običajne zgodovine, zgodovine teorije organizacije in menedžmenta, je treba prebrati tudi marsikaj iz zgodovine ekonomije, bančništva, industrije, tehnologije ipd. Če se tega malce resneje lotiš, hitro ugotoviš, da brez poglabljanja v zgodovino krščanstva vključno s Svetim pismom, v zgodovino islama (Koran) in drugih svetovnih religij nikakor ni možno kolikor toliko dobro razumeti križev in težav sodobnega sveta. Vse spoštovanje vsem drugim religijam, vendar je vsaj za naše okolje, kateremu sledijo drugi deli sveta, vendarle ključno razumevanje odnosov oz. razlik med krščanskimi cerkvami. Predvsem so to vesoljna (katoliška), pravoslavna (ortodoksna) in različne protestantske, ki zaradi po njihovem popolnega naslanjanja na evangelije sebe poimenujejo kot evangeličanske cerkve.

Prvi nicejski koncil in njegove posledice v odnosu med Cerkvijo in cesarjem

Velja nekako splošno sprejeto dejstvo, da je krščanstvo splet judovske tradicije enoboštva in grške filozofije. S tem se ne strinjam v popolnosti, ker menim, da je treba temu dodati še rimsko upravno pravo. Zakaj, bom pojasnil kasneje. Najprej pa nekaj o za krščanstvo verjetno ključnem nicejskem koncilu. »Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Istanbul), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo. Koncil se je končal z obsodbo arijanstva in oblikovanjem Nicejske veroizpovedi.« vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Prvi_nicejski_koncil.

Ob vseh drugih sklepih koncila je verjetno najbolj usoden tisti, ki ga težko najdemo, govori pa o tem, da je cesar Konstantin, čeprav se je menda krstil šele na smrtni postelji, kar pa je razumljivo, ker je krst takrat pomenil izbris vseh grehov, sebe postavil za namestnika Kristusa (Boga) na zemlji.

Do tega je prišlo postopoma. V knjigi Zgodovina krščanstva,1 v poglavju Krščanski cesar na str. 169 piše: »Evzebij iz Cezareje se je potem, ko so ga v Niceji rehabilitirali, lotil razvijanja teologije krščanskega cesarstva in cesarja. Trdil je, da sta tako cesarstvo kot Cerkev podoba nebeškega kraljestva. Bog odrešuje človeka po obeh. Cesarstvo je anarhijo nadomestilo z monarhijo, ki na zemlji predstavlja Boga, ki je edini vladar nebes. Cerkev je mnogoboštvo nadomestilo s češčenjem enega boga. V krščanskem cesarju sta si ti dve podobi začeli zlivati. Konstantin naj bi bil zemeljska podoba Logosa, ki je do kraja razodel nebeško kraljestvo in monarhijo. Vladal je po posebnem navdihu Logosa. Evzebij je svoje ideje dobil od helenističnih piscev, ki so pisali o božanskem kraljestvu – čeprav je tudi v Stari zavezi najti podobne zglede. Njegovo razmišljanje so privzeli vzhodni kristjani. Seveda so cesarji postali tako cerkveni kot državni prvaki. Od Aleksandra Velikega naprej so na vzhodu vladarje imeli za božanske.«

Razlika med rimskim in grškim pravom

Temu je treba dodati še (moje) razumevanje razlike med rimskim in grškim pravom. Rimsko pravo temelji na tem, da je Rim mogočna država, ki je za svoj obstoj in lažje upravljanje zahtevala enotno obravnavo vseh državljanov Rimskega cesarstva, ne glede na vero, raso, narodnost, neodvisno od tega, kje so živeli (od Španije do Judeje …), le da so se držali dogovorjenih pravil igre (zakonodaje). Stara Grčija pa je bila sestavljena iz množice malih polisov, ki so vsak zase uporabljali svoja pravila (zakonsko regulativo), katerih ključna značilnost je, da je naš najslabši še zmeraj boljši kot njihov najboljši. Vzhodni (ortodoksni) del krščanstva je prevzel grško pravo. Vsi, ki smo služili v JLA, se spomnimo znamenitega reka: »Po pravilih službe, če se drugače ne odredi.« Zelo poenostavljeno: za zaščito naših pred njihovimi so dovoljena vsa sredstva (laž, uboj, kraja ipd.).

Rimski škof ne priznava podložnosti Cerkve cesarju

V zahodnem delu Rimskega imperija pa tega niso priznavali. V Zgodovini krščanstva (str. 151) v poglavju Kaj ima cesar opraviti s Cerkvijo najdemo naslednji zapis: »Spora med Ambrožem (Milanskim) in cesarjem Teodozijem kažeta, kako silovito se je okrepila moč Cerkve od Konstantinovih časov.« Po opisu sporov med Teodozijem in Ambrožem pridemo do ključnega: »Ambrožev odgovor na vprašanje: Kaj ima cesar opraviti s Cerkvijo je bil v trditvi, da je cesar znotraj cerkve, ne pa nad njo. Vendar s tem še ni bilo konec vmešavanja vladarjev v cerkvene zadeve. Cesar v Carigradu je držal vzhodno cerkev na uzdi in se občasno vmešaval tudi v zahodno, še zlasti v šestem stoletju, potem ko je Justinijan znova osvojil Italijo.
Proti koncu petega stoletja je rimski škof Gelazij I. uveljavil stališče, da je cesar neposredno odgovoren cerkvenemu voditelju, rimskemu škofu (oz. papežu), in mora vladati božjemu ljudstvu v prid.«
Danes zato velja: »Papež (latinsko: papa, iz grščine: πάππας, romanizirano: pappas, ‘oče’), znan tudi kot vrhovni papež (pontifex maximus ali summus pontifex), rimski papež (Romanus pontifex) ali suvereni papež, je rimski škof (ali zgodovinsko rimski patriarh), vodja svetovne Katoliške cerkve in vodja države ali suveren države Vatikana. S katoliškega stališča primat rimskega škofa v veliki meri izhaja iz njegove vloge apostolskega naslednika svetega Petra, ki mu je primat podelil Jezus, ki je Petru dal nebeške ključe in moči zavezanja in razvezanja (gl. Mt 16,19, op. a.) v Cerkvi. Petra je imenoval za skalo, na kateri bo zgrajena Cerkev. Trenutni papež je Frančišek, ki je bil izvoljen 13. marca 2013.« https://en.wikipedia.org/wiki/Pope

»Zlizanost« avtokefalnih Cerkva z vladarji je pogojena s tradicijo oz. njihovo organizacijsko kulturo

Če povzamemo vse skupaj, nam da to dve ključni ugotovitvi:
1. Katoliška (vesoljna cerkev) se je ves čas »bojevala« s cesarji oz. kralji (rimsko-nemški, francoski, angleški ipd.) za primat. Štirje najbolj poznani zgodovinski primeri: romanje v Canosso Friderika I. Barbarosse, avignonsko suženjstvo, Henrik VIII. in kronanje Napoleona za cesarja Francije. Na našem območju je še posebej znan janzenizem v 18. st. (podreditev Cerkve Habsburžanom). To je katoliškemu delu krščanstva, v katerem sta bila posvetna in duhovna oblast vedno v nekakšnem tekmovanju, omogočilo družbeni in tehnološki razvoj. Med drugim je to tudi omogočilo renesanso in razsvetljenstvo z vsemi posledicami, kot so bili razkol (protestantizem), sekularizem, krvave revolucije ipd., pa če to jemljemo kot pozitivno ali pa negativno posledico.

Na drugi strani pa imamo ortodoksni (pravoslavni) del krščanstva, kjer je posvetna in duhovna oblast združena v osebi vladarja, ki nekako prenese svojo duhovno oblast na patriarha. To se izrazi v avtekefalnosti, ki pomeni, da je eden ključnih elementov vsake države samostojna, avtokefalna Cerkev, ki pa je podrejena vladarju.

2. Papež je praviloma deloval naddržavno (nadnacionalno) in je bil (oz. je) za vse katoličane vrhovni cerkveni poglavar in absolutna avtoriteta neodvisno, od kod je prišel posameznik, tudi v najhujših vojnih časih, medtem ko je pri ortodoksnih kristjanih to drugače. Njihov vladika je državni patriarh. Če kristjan ne priznava državnega patriarha, potem ne priznava niti svoje državne oblasti in narodnosti (primer Črna gora, sedaj Ukrajina).

Posebno poglavje so grkokatoliki. Prostor ne dopušča še njihove podrobnejše obravnave. Na splošno velja, da so lahko obdržali svojo liturgijo (in druge značilnosti, kot je necelibatnost duhovnikov), a so zato v zameno morali priznati papeža kot vrhovnega duhovnega poglavarja. V osnovi pa je bil praktičen razlog v tem, da so zato morali braniti krščanski svet, kamor so se doselili, pred Turki oz. islamom. Živijo na obmejnih območjih katoliških držav z islamom. Največ jih je prav v Ukrajini.

Upam, da je sedaj jasno, zakaj moskovski patriarh Kiril podpira predsednika Vladimirja Putina. Pravoslavci v Ukrajini so izbrali svojega patriarha in s tem avtokefalnost Ukrajinske pravoslavne cerkve. Kiril pa tega ne priznava niti ne priznava ukrajinskega naroda. Tu sta s Putinom na isti strani. Ampak to velja že samo na sebi. Zlizanost Cerkve z vladarji je za pravoslavce nekaj samoumevnega in je del njihove organizacijske kulture. Tudi Srbija ni nikakršna izjema.

1 T. Dowley, glavni urednik (1977), A Lion Handbook the History of Christianity, Alion Lion Publishing (slovenska izdaja): 1992, Zgodovina krščanstva, prevod Uroš Kalčič, urednik Jože Snoj

 

10 KOMENTARJI

  1. Podpira vojno, da in to na celi crti. Kaj bi pa drugega pričakovali od nekoga, ki se je nekoč na veliko ukvarjal s svercom cigaret, bil sodelavec KGB in pridobil veliko zasebno bogastvo in vse to kot človek, ki se je s poklicom zavezal prednosti duhovnega pred materialnim? Uboga Rusija ….

  2. Zahod je Ukrajino vojaško že žrtvoval, sedaj je prepozno pošiljanje odzivnih čet, ko je strah vzhodne državnike pa sploh. Zamujeno oboroževanje vzhodne meje je prepozno, ekonomske sankcije so prepozne, da bi ustavile Putina, četudi bodo Rusi gospodarsko na nivoju Severne Koreje…
    LGBTQ in pokvarjeni kapital Zahoda je vzrok za to prepočasno “pomoč” Ukrajini, ki je suverene ni več?
    ZDA so Poljakom in Čehom prodale staro vojaško železje, ker novega niso mogli kupiti? Sedaj pa bodo zastonj namesščali (na vrat, na nos) bolj sodobno, vendar ali to lahko prepreči napad supersoničnih raket na Vzhodno Evropo, na Ukrajino itak ne, ker tega nočejo vzeti resno. Če bi vzeli resno, bi zaprli zračni prostor nad Ukrajino v praksi, ne uradno.
    NEKAKŠNA PARADA PONOSA ZAHODNE OBRAMBE UKRAJINE IN ŠE ŠIRŠE? KITZAJCI SI MANEJO ROKE IN ČAKAJO TEGA KONFLIKTA S CINIČNIM NASMEHOM NA SICER BREZIZRAZNEM OBRAZU.
    USTREZA JIM OSLABLJENA rUSIJA IN zda V MEDSEBOJIH SPOPADIH BREZUPA, ZA zAHOD ZAMUJENE PRILOŽNOSTI, DA POKAŽE ALI IMA OROŽJE ALI STARO ŽELEZO. tO SO PUSTILI V AUFGANISTANU, KER NI SPOSOBNO ODZIVA NA RUSKO AGRESIJO IN ŠE MANJ NA KITAJSKO V KITAJSKEM MORJU. IZDAJA VZHODNIH ZAVEZNIKOV. bRANILI BODO LE ZAHODNO OD NEKDANJEGA VARŠAVSKEGA PAKTA, DRUGO BO VSE IGRA! Ali bodo ruske rakete strašile tudi po Ljubljani, mariboru, industrijskih mestecih? Morda ne uničujoče za večino prebivalstva.
    Če to bo, je krivo staro železje na vzhodni bojni črti Nata, ki je le za odpad? Ruski strategi so swe sicer gospodarsko uničili, toda vojaško so Zahod prehiteli in bodo nardili neizmerno škodo, predn jih bo srečala pamet.

  3. Še vedno veliki večini človeštva ni jasno, kaj pomeni: Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega…le oni, ki se osebno odloči za to radikalno potezo spozna, da v resnici cesarju ne ostane prav nič.

  4. Abeceda te vojne:
    V imenu “proletarci vseh dežel združite se”, se združujejo oligarhi “vseh dežel”, zato sankcije proti ruski agresiji zločinov, niso bile uvedene takoj, ampak vednp prpozno, prepozno dobava najbolj sodobne protizračne obrambe, primerjive tehnologiji agresorske vojske. Torej: odločajo oligarhi ali bo vojne takoj konec ali se bo vlekla ali bodo uničili le Ukrajionbo ali bo zrušđene pol Evrope ali bo še del Rusije. Atomske vojne ne bo, ker olihgarhi od tega ne bodo imeli nič!!!

  5. Prihaja do spremembe, po kateri zgoraj napisano ne drži več: Popolnoma jasno je: Prihaja do navzkrižja interesov pri svetovnih oligarhih in zato sta že v naslednjem mesecu EU in Rusija v vojnem stanja. ZDA so že posredno vpletene, toda jedrske vojne si oligarhi iz “vzhoda ne morejo privoščiti, ker jim ne bo prinesla dobička, ampak poraz, četudi e vmeša kitajska vojska. O tem bom prepričan, ko bo zaprt zračni prostor nad Ukrajino in dokončne sankcije proti Rusiji, da še miš ne bo več trgovala z njo. Vse zam,uja, toda taktika je pač bila taka, kler je “peta kolona na delu” na Zahodu in morajo ljudje, zahodni volilci razumeti, kaj je komunizem še danes, da ne gre za socialno enakost, ampak za antijriste!!! Teh pa je na Zahodu tudi vse polno, toda imajo drugačna merila in tukaj se bo zalomilo med njimi samimi. Zlo pša triumfira, to je nedvomno, ko teče kri.
    Molimo!

  6. Tudi Srbija? 😉

    Svetega Savo so vprašali, katera oblast je pomembnejša: cerkvena ali državna. A ni dovolil poniževati svojega brata. Jasno je povedal, da ptica ne more imeti ravnotežja brez obeh kril. Vseeno bi jaz tu poudaril, da vprašanja niso zastavili njegovemu bratu. Kar da misliti …

    Črna Gora pa je spet specifična. Par gorskih vršacov, otok svobode na okupiranem Balkanu, praktično brez ekonomske moči in “svetlobna leta” oddaljeno od centra v Moskvi je pač poskušal sečuvati, kaj se je sečuvati dalo. Do pričakovane pomoči bratov.

    • Vse kar vem ni veliko, lahko pa dodam samo en cinizem, ki je realnost razlike ali pa razkola med Vzhodom(Rusijo) in Zahodom ta, da pač Rusi nikoli niso prišli do, niso pogruntali, niso potrebovali, v končnem
      nekaj kot francoska revolucija ni za njih…
      Res je, da je Lenin in, da je Stalin strašansko stolkel rusko pravoslavno cerkev, ampak to ni to kar je francoska revolucija, kajti komunisti&boljševiki so porabili, zlorabili in nadvladali Cerkev z infiltracijo, inštaliranje tisočev duhovnikov , ki so bili čisti agentje KGB, in tako dalje, premalo vem, ampak tako nekako približno…
      Dejstvo je, da jih je kar nekaj gruntalo, raziskovalo o tem zakaj Rusija ne postane bolj ali pa kar v celoti nekako evropljanska in , da je Peter Veliki, predvsem s postavitvijo St.Petersburga konkuriral in približal Rusijo raznim evropskim nivojem kulture in znanosti, pa vendar simbioza tradicionalne stare prosvetljenske evrope z rusko Evropo do Urala nikoli ne bo mogoča po evropskih pričakovanjih, ker razlogov je enostavno veliko daleč preveč.
      Eden glavnih je seveda ta, da lider Rusije vsakič, ko je na oblasti v zapregi z Parvoslavje iz položaja svoje veličine samo gleda kako bi si Evropico podredil, ne pa kako bi z njo sobival, hkrati pa se kot hudič Križa boji Kitajcev in je strašno previden z muslimanskimi državami.
      In je dejstvo, da je Rusija bila zadnjih 80 let superiorna do Kitajcev, ker je razvila svoja edinstvena orožja za
      vojevanje in za obrambo, ki jih Kitajci niso – zdaj pa se trend kar lepo obrača in je v 20 letih razvoja na Kitajskem naredil strašen napredek, da o vesoljskih tehnologijah ne govorim…

  7. Hvala.
    Tale spis pa pove točno natanko tisto, ka mi je manjkalo,da bi se zapolnilo nekaj kar sploh nisem vedel kaj to je.Neznanje,pač.
    Odlično.Perfektno.Hvala lepa, g.Mitja Pucelj, najbrž je res, da je bilo treba veliko prebrati, da se je sintetiziralo tole strašno skoncentrirano znanje na eno samo stran, ki zelo pomaga doumevati in ugibati kaj realno nas še morda čaka.
    Če bi Frančišek nenapovedano odletel brez ceremonij diplomacije pred faruž pri Vasiliju Blaženem, je velikansko vprašanje,če bi ga kiril-Vladimir Gundjajev- nadoligarh cerkvene sorte sploh sprejel na jutranji čaj.
    Zdaj tudi razumem, da je bil moj predlog realno neumen, namreč, da Kiril in Frančišek s flašo vodke objeta odkorakata čez Rdeči trg na kofe do Putina in uperita vsak svoj kazalec v Barabo in od njega zahtevata, da takoj odpokliče svojo skorumpirano in obubožano falirano brutalno vojsko iz Ukrajine.
    Zdaj razumem, da Kiril nima samo in le Boga nad seboj, ampak ima najprej boga v Kremlju. Ampak ne zato, da ga časti, predvsem, da ga uboga in, da usklajeno vladujeta od vodke prepitemu in stokrat pobijanemu ruskemu narodu iz rodu Moskovitov pod trajnim poveljstvom Ivanov Groznih, ki kontinuirano sicer umirajo, vendarle pa v Rusiji živijo večno, ker si vrhunske Barabe naroda iz družine Silnikov podajajo kljuke oblasti iz barabinskega, barbarskega in Kajnovega roda v nedogled.
    Zdaj tudi vsaj malo razumem česa ne vedo ali pa ne doumejo oni, ki so žegnali vzpon carja Putina na visoko oblast, med njimi, najbolj zveneči imeni, Schroeder in Merkel in tudi malo razumem zakaj se Francozar Macron ne more ničesar domeniti z Putinom, pa če se pretrga ali pa razpoči.In tako dalje.
    Prima, g.Pucelj, na Zdravje in res hvala lepa za ta uvid, ki ste ga prigarali za mnoge od nas, ki pojma nimamo, čeprav smo delali z Rusi, potovali skupaj in si kimali, za vse ,ki smo se trudili razumeti rusko trpljenje naroda in zločinskost njenih Razkoljnikov tako, da smo veliko brali o vzrokih zanjo in o njenih posledicah. Hvala tudi za to, da malce bolje razumem tudi Kučana in njegove vladarske vzgibe, ki jih je vlačil na dan, ko mu ni šlo vse po udbaško gladko na njegovi prekanjeni frdamano pokvarjeni poti ali pa ,ko si je pogosto jel bristi svinjsko zadrekane čevlje ob predpražnik, ki ga njegovi rdeče čuteči sužnji na spomenikih NOB OF Revolucije zapišejo kot “ljuctvo”, “ljucka vstaja”, “slovenskemu ljuctvu”, “ljucke žrtve”,
    “ljucka revolucija”, “heroji ljuctva” in podobno.
    Prav vesel sem in hvala Vam, g.Pucelj! Srečno in Zdravja še naprej!

Comments are closed.