Nekateri, ki govorijo, da so migranti ogroženi, imajo od njih tudi finančen dobiček. Ne želim si, da naša lepa država postane ciljna migrantska destinacija. Upam, da po volitvah pride v državni zbor dovolj razumnih ljudi, da temu ne bo tako.
Begunci leta 1991 tudi v moji hiši
Leta 1988 sem potoval s transsibirsko železnico na Kitajsko. Na 7 dni trajajoči vožnji sem spoznal različne ljudi. Ena od znank s poti na Kitajsko, Zagrebčanka, me je po telefonu poklicala poleti 1991. Hudo ji je bilo za družino svojega brata z 2-mesečno nečakinjo, ki je preživljala precej časa v zaklonišču. Povabil sem jih v Slovenijo in v naši hiši so dojenčica z njenima bratoma, njihova mama in babica preživeli dva meseca, dokler se ni vojna oddaljila od Zagreba. Oče otrok je medtem ostal v Zagrebu.
Kasneje sem potoval po muslimanskih deželah od Pakistana do Maroka. Prilagodil sem se njihovemu načinu oblačenja in tudi v vročini hodil v dolgih hlačah, naučil sem se nekaj deset arabskih besed, besedo ali dve v turkmenščini, perzijščini, paštunščini… Stroške bivanja sem povsod poravnal sam. Zanimivo je bilo videti in doživeti drugo kulturo, tuje jezike, v vsaki državi nekoliko drugačno kulturo pitja čaja. Spoznal sem zmoto o tem, da so naše številke arabske; od nekdanjih izjemnih arabskih matematikov nismo prevzeli cifer, pač pa le desetiški sistem.
Migranti prihajajo iz sveta, kjer je socialna država je nekaj neznanega
Izkusil sem delitev družbe na moško na eni strani ter žensko in otroško na drugi. Spoznal sem, da je tam sorodstvo in ne družina osnovna bivalna celica. V različnih deželah različno, a ženske so bile v družbi manj upoštevane od moških, v več državah celo brez volilne pravice. Mlad, izobražen Turkmen mi je razlagal, kako je moderen in kako ne bo šel v dogovorjeno poroko, ker se je z bodočo ženo dobil na čaju in se je, potem ko se je z njim pogovarjala nekaj minut, strinjala s poroko. Skratka doživel sem našemu zelo drugačen svet: svet, kjer odnosi v družbi, odnosi do dogovorov in obvez, človekove pravice, odnosi med moškimi in ženskami niso niti na daleč podobni evropskim. Tudi njihovi državni aparati niso podobni evropskim, pojem socialne države in socialnih transferjev je nekaj neznanega.
Evropa ne more preživeti neskončnega števila migrantov
V času globalizacije in pametnih telefonov se je svet zelo pomanjšal. Mnogi Azijci in Afričani vidijo možnost lažjega življenja v Evropi. Tu si mnogi nadejajo tudi življenja s pomočjo socialnih transferjev. Američani so s pomočjo nekaterih evropskih držav destabilizirali nekdaj sekularne Irak, Sirijo in Libijo, sprožili v njih državljanske vojne in migrantom dodali še vojne begunce.
Evropa gleda na migrante drugače kot bogate arabske zalivske države, ki imajo dovolj denarja celo za financiranje najdražjih evropskih nogometnih klubov, migrantom lastne narodnosti pa nudijo le težko delo in slab zaslužek. Tako se ljudje iz revnih arabskih držav raje kot k bratom istega jezika in vere, kjer bi bili tretjerazredni državljani, obračajo v Evropo, kjer lahko preživijo bolje kot mnogi Evropejci. Težava je v tem, da Evropa ne more preživeti neskončnega števila migrantov.
Rad sem potoval po muslimanskem svetu. Želim pa si, da Evropa ostane Evropa. To je mogoče le ob tem, da nas migranti ne preplavijo. Naša država bi morala zaostriti zakonodajo, tako da prošenj za azil sploh ne bi obravnavala, pač pa bi migrante takoj vračala, od koder so prišli. Saj vendar na Hrvaškem, v Italiji ali na Madžarskem migranti niso ogroženi, zakaj torej pri nas zahtevajo azil?
Nekateri, ki govorijo o ogroženosti »beguncev« (seveda jih leta 1991 niso imeli v svojih domovih) imajo od migrantov tudi finančen dobiček. Oddaja stanovanj, v katerih so ali bodo nastanjeni migranti, je dober posel. Ne želim si, da naša lepa država postane ciljna migrantska destinacija. Upam, da po volitvah pride v državni zbor dovolj razumnih ljudi, da temu ne bo tako.
Foto: K. S./Klix.ba
