Nezaupanje v znanost med kristjani raste že desetletja, temelji pa na več dejavnikih: socializem, kot smo ga poznali v obdobju po drugi svetovni vojni; tudi v novejšem času instrumentalizacija znanosti za politične cilje; vpliv sodobne tehnologije, medijev in potrošniškega stila življenja na sekularizacijo družbe.
Predlagano mi je bilo, da zapišem vsaj nekaj stavkov ob opazovanju letos zelo aktualne diskusije med kristjani glede covida-19, cepljenja in ukrepov za zajezitev pandemije nove globalne kužne bolezni, ki se je pojavila nekako sto let po razvpiti španski gripi, zaradi katere je umrlo tudi veliko Slovencev. V nasprotju z lanskim adventom in božičnim časom je letos nastopilo vsaj delno olajšanje, saj tokrat cerkve ne bodo zaprte, ampak bo mogoča udeležba pri bogoslužju. Kljub temu pa se bodo na trenutke tudi vroče diskusije o cepljenju, kakor kaže, nadaljevale tudi v letu, ki prihaja.
Smeri in zakonitosti argumentacije za cepljenje ali proti njemu
Ob tem je morda še najbolj interesanten dokaj velik odziv bralcev v komentarjih na članek, pravzaprav pričevanje Marjete Žebovec. Odzivi so, tako kot sicer na splošno dokaj vroče diskusije na družbenih omrežjih, pokazale določene smeri in zakonitosti argumentacije tako ZA cepljenje kot PROTI njemu. Pokazali so tudi mnoge do sedaj prikrite luknje v medsebojnem komuniciranju pa tudi v duhovnem življenju posameznika, kar sicer s tematiko epidemije in cepljenja nima zveze, vendar so se ravno v tem primeru pokazale največje vrzeli, ki nas sedaj delijo. Tu ne želim izpostaviti nobenega od komentatorjev poimensko niti vsebine posameznih komentarjev, pač pa morda dodajam nekaj splošnih ugotovitev o tem, zakaj in s kakšnimi motivi nekateri kristjani zavračajo cepljenje proti covidu-19. Med najpogostejšimi razlogi lahko zasledimo:
- vsebine sporočil iz (od Cerkve nepriznanih) privatnih razodetij, ki naj bi že desetletje prej svarila pred projektom cepljenja, kar naj bi bilo v nasprotju z Božjo voljo, omenja se celo žig zveri;
- cepljenje naj bi bilo projekt globalnih prostozidarskih elit, ki želijo s tem vzpostaviti nov svetovni red;
- cepljenje naj bi za seboj pustilo bistveno več smrtnih žrtev kot sam covid-19, torej gre za sodobno biološko orožje;
- v cepivih so bila celo tkiva umorjenih nerojenih otrok, tudi sicer tehnologija pridobivanja cepiv temelji na abortusu;
- cepiva naj bi ljudi gensko ali vsaj duhovno spreminjala: kdor bi prejel cepivo, bi s tem prejel duhovno okužbo s hudimi duhovi in se odvrnil od Boga;
- in končno, bolezen naj bi bila umetno sprožena in razširjena, da bi že prej razvita cepiva lahko uporabili pri ljudeh – kdor jih ne bi hotel prejeti, bi bil obsojen na socialno izolacijo, to pa pomeni konec svobode.
Nezaupanje v znanost med kristjani raste že desetletja, temelji pa na več dejavnikih
Tu se seveda postavlja vprašanje, od kod tolikšna množica ljudi, ki se zanaša na vsaj eno od teh točk. Po mojem osebnem mnenju to temelji na nezaupanju v znanost, ki se je pojavljalo že desetletja pred tem. Tu ne gre mešati starih debat o tem, kako je Cerkev pred stoletji zavračala znanstvene dosežke, s sedanjimi diskusijami. Je pa sedanje nezaupanje povezano z naslednjimi razlogi:
Socializem, kot smo ga poznali v obdobju po drugi svetovni vojni
Socializem je sebe razglašal za znanstveni nazor v nasprotju z religijo, ki naj bi temeljila na praznoverju – čeprav je imela ideologija totalitarnega režima dejansko (psevdo)religijske in mesijanske elemente. T. i. znanstveni socializem, ki sta ga razvila Karl Marx in Friedrich Engels, naj bi močno presegel dotedanje utopične socialistične teorije. Povojna totalitarna ureditev je tako pomenila tudi popoln ideološki prevzem znanosti, zlasti družboslovja in humanistike, nekoliko manj pa naravoslovja in tehničnih znanosti. Kljub temu pa je komunistična oblast ves čas postavljala v osredje znanstvenost kot nasprotje religij. Pri tem je bila katoliška Cerkev razredni sovražnik št. 1, partijski rasizem pa je med kristjani pustil tudi sledi nezaupanja v znanost, kakor si jo je zamislila vladajoča partija.
Tudi v novejšem času instrumentalizacija znanosti za politične cilje
Tudi v novejšem času smo priče vpliva ideologije na znanost. Vsakič, ko se je v slovenskem družbenem prostoru okrepila razprava o določenih vidikih zakonodaje, ki ureja družinsko in zakonsko življenje (denimo družinski zakonik, zdravljenje neplodnosti in umetna oploditev itd.), so zagovorniki progresivnih sprememb svoj prav utemeljevali z znanstvenimi raziskavami, ki naj bi dokazovale objektivnost njihovih mnenj v prid npr. posvojitve otrok s strani istospolnih parov. To je seveda poglabljalo že tradicionalno nezaupanje nasprotne strani v znanost, ki lahko služi določenim ideološkim ciljem. Eden takšnim primerov so npr. raziskave javnega mnenja – slednje lahko postanejo sredstvo ustvarjanja javnega mnenja po željah naročnikov. Tu seveda ne gre več za golo znanstveno raziskavo, pač pa za instrumentalizacijo znanosti za politične cilje. Tako smo v medijih pred nedavnim zasledili, da so meritve javnega mnenja zaznale precejšnjo podporo stranki, ki sploh še ne obstaja – gre pa za stranko, ki naj bi jo vodil dosedanji direktor GEN-I.
Vpliv sodobne tehnologije, medijev in potrošniškega stila življenja na sekularizacijo družbe
Zaradi velikega vpliva sodobne tehnologije, medijev in potrošniškega stila življenja na sekularizacijo so bile generacije kristjanov vzgajane v nekakšni uporniški drži do sveta znanosti. Tako na eni strani verjamemo v ideal, da je etika kraljica znanosti, na drugi strani pa se soočamo z dejstvom, da je človek v novejši zgodovini vse prevečkrat postal sredstvo zlorabe. Ne smemo namreč pozabiti, da je med dosežki sodobne znanosti med drugim tudi orožje za množično uničevanje (atomska bomba).
Doktorjem na Facebooku je laže verjeti, ker se predstavljajo kot disidenti, ki so si upali povedati resnico
Izpostaviti je seveda treba še nekatere druge dejavnike, denimo nezaupanje osrednjim medijem, ki naj bi posredovali laži in polresnice. To nezaupanje se je še zlasti okrepilo po letu 2015, ko je prišlo do množičnega migrantskega vala in so se prek družbenih omrežij izpostavljale informacije, ki jih je bilo zelo težko preveriti, a so nekako nakazovale cenzuro v etabliranih medijih. Zato je dandanes t. i. doktorjem na Facebooku veliko laže verjeti, saj se praviloma predstavljajo kot disidenti, ki jih je obstoječi sistem izpljunil, jih celo življenjsko ogrožal, ker so si menda upali povedati resnico. Garancije za to, da res govorijo in pišejo resnico, nimamo – enako kot je nimamo pri uradnih znanstvenikih. V tem letu so se tako pojavili novi spletni portali, ki naj bi predstavljali resnično plat t. i. p(l)andemije – od Iniciative slovenskih zdravnikov, pravnikov pa vse do neodvisnih medijev. Nič pa ne vemo, kdo vse se skriva za tovrstnimi projekti.
Slovenski škofje niso pomagali preseči negotovosti med večinsko populacijo, ki je prepuščena strašanski zmedi
Glede na razpoloženje med kristjani, pa je treba tudi opozoriti, da so slovenski škofje sicer podprli papeževo stališče do cepljenja (ob tem naj spomnimo, da se je dal cepiti tudi zaslužni papež Benedikt XVI.), vendar so bili v dosedanjih javnih izjavah preveč splošni in se niso spuščali v polemike s sicer glasno manjšino duhovnikov in laikov, ki nasprotujejo cepljenju. Slednji so namreč v svojih stališčih zelo konkretni in prav bi bilo, da bi tudi škofje odprli diskusijo in s tem pomagali preseči negotovost, ki se pojavlja med večinsko populacijo, ki je prepuščena strašanski zmedi. Izjave uradne Cerkve, zavite v celofan, ponavadi te negotovosti ne odpravijo, pač pa se delitve samo še poglobijo. V končni fazi tovrstne delitve lahko vplivajo tudi na usoden preobrat na volitvah prihodnje leto, saj se utegne zgoditi, da bo volilna abstinenca med volivci pomladne usmeritve največja do sedaj – posledice bodo strahotne.
A propos: Izjava katoliških laikov glede diskusij o cepljenju – izjavo je podpisal tudi avtor tega članka – je očitno naletela na gluha ušesa, saj je precejšen del verskih medijev sploh ni objavil (izjeme so Družina, Blagovest itd.)
Ali verjamemo, da ima Bog vse v svojih rokah
Če nekako potegnem črto pod vsemi letošnjimi diskusijami, lahko ugotovim, da imamo kristjani, še posebej slovenski, velike probleme s težavami. Kot pravi Sarah Young, težava, ki traja dolgo časa, lahko postane malik. Premišljevanje o določenem problemu, ne da bi ga izročili Bogu, namreč lahko pomeni, da to težavo prikrito malikujemo, kar lahko predstavlja simptom notranjih ran, to pa lahko vpliva tudi na šibkost naše vere. Veliko ljudi se namreč boji bolečin in tveganja, zato so v svoji drži skrajno previdni in se največkrat ukvarjajo s težavami – bodisi lastnimi ali pa tistimi v svetu. Ob tem je zanimiv ta razkorak med tem, k čemur nas vabi Jezus, češ naj ne skrbimo za jutrišnji dan (prim. Mt 6,34), medtem ko se mnogi v hudem strahu ukvarjajo s tem, kaj vse nas še čaka v prihodnosti, kar sproža nevrozo in tudi nestrpnost v medsebojnih odnosih.
Povabljeni k premisleku, kako trdna je naša vera
Zato smo povabljeni k premisleku, kako trdna je naša vera. Ali nas je strah ali verjamemo, da ima Bog vse v svojih rokah? Koliko pustimo satanu, da manipulira z nami? Satan namreč človeka prestraši, ga ohromi, mu vzame razsodnost in vero ter ga nazadnje ujame še v zanko neposlušnosti in nepokorščine Cerkvi. Ob tem sem se spomnil tudi na lasten primer – letos spomladi sem namreč objavil spravno deklaracijo, ki se nanaša na moj odnos do sedanjega papeža in do škofov. Sad te deklaracije je notranji mir, čeprav se zavedam, da edinost ne pomeni prisilne uniformiranosti. In morda prav sedaj lahko premislimo o teh vprašanjih:
- Ali me diskusije in stališča glede cepljenja približujejo Bogu ali oddaljujejo od Njega?
- Ali sem v sebi miren ali me hromi jeza na tiste, ki zagovarjajo nasprotno mnenje?
Predlagam, da morda v času do praznika rojstva Odrešenika več časa namenimo meditaciji ob Psalmu 37, ki med drugim pravi: »Popusti v jezi, zapusti srditost; ne huduj se, to bi se slabo končalo.« (Ps 37,8)
Pa blagoslovljeno praznovanje in obilo miru!
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
