Zakaj desnica nikakor ne uspe zmagati

Vsake volitve so veliko pričakovanje za nastopajoče kandidate in stranke. Če je neka država že nekaj časa nepretrgoma na poti navzdol – kot je Slovenija od leta 2008 – potem so spremembe čedalje bolj nujne in je upanje na volilni uspeh vedno večje ne samo za stranke v opoziciji, temveč tudi za navadne ljudi.

Zadnje tri vlade – vsaka naslednja slabša od predhodne

V zadnjih 28 letih je bila pri nas politična levica na oblasti več kot 20 let. Ob predhodnih 45 letih »podlage« to pomeni, da je levica glavni – sicer ne izključni – krivec za vse, kar se je v Sloveniji v tem času slabega nabralo.

Če analiziramo zadnje tri vlade vidimo, da je vsaka naslednja slabša od predhodne. Slovenija čedalje bolj zaostaja za razvitim svetom. Prehitevajo nas države, ki so bile še pred 20 leti daleč za nami. Problemi na raznih področjih se kopičijo, ne odpravljajo. Politične spremembe so torej nujne, če hočemo izvesti reforme, ki so potrebne za napredek.

Zakaj pri nas na volitvah večinoma zmaguje levica

V popolnem nasprotju z na videz logičnim pričakovanjem, da bo po mandatu slabe vlade zmagala opozicija, to so pomladanske stranke (t. i. desnica), se pri nas dogaja ravno obratno, s čedalje boljšim rezultatom na zaporednih volitvah zmaguje levica, ki ima trenutno skoraj dvotretjinsko večino v parlamentu. Kako se je to sploh lahko zgodilo?

Na splošno je znano, da slovenski narod ne mara sprememb, pri nas bolj kot drugje velja pregovor, da je za reveža vsaka sprememba le na slabše. V dolgih desetletjih skoraj nepretrgane oblasti so si naši »levičarji«, ki v resnici sploh niso levica, nabrali veliko premoženja in privilegijev, ki so včasih tudi dedni in se zato na vse kriplje upirajo izvedbi kakršnih koli reform, saj jim je jasno, da z njimi lahko le izgubijo.

Obe navedeni dejstvi seveda ne pojasnjujeta v celoti, zakaj pri nas na volitvah večinoma zmaguje levica, kljub svoji jasno razvidni neučinkovitosti. Že ob hitrem premisleku ugotovimo, da so desne stranke leta dolgo medsebojno sprte, se javno prepirajo in medsebojno izključujejo, namesto da bi se povezale po vzoru nekdanjega DEMOS-a. To vpliva ne le na njihovo priljubljenost med ljudmi, ampak so posledično njihovi potencialni volivci razočarani in se v velikem številu ne udeležujejo volitev. Jasno je razvidno, da sta volilna udeležba in uspeh levice na volitvah obratno sorazmerna. Potencialni volivci desnice so postali apatični, ker ne vidijo več možnosti sprememb, to so ljudje, ki nimajo privilegijev, izvirajočih iz prejšnjih časov, katere bi bilo treba braniti in zato na volilni dan ostajajo doma. Obratno je z levičarji, ti še kako dobro vedo, da svoje privilegije lahko obdržijo le z zmago na volitvah.

Politično delovanje desnih strank je bolj kot ne štorasto

Obenem čas dela svoje, saj je med ljudmi čedalje manj takih, ki so na svoji koži občutili komunistični režim, kmalu bodo stari 30 let že tisti, ki so se ob prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji šele rodili. Tem seveda ni povsem jasno, zakaj je naša levica, če ostane kakršna je, tako družbeno škodljiva za narod in državo in je zato politična menjava na oblasti nujna.

Desne stranke so sicer prepričane, da imajo superiorne programe, vendar ljudje strankarskih programov ne berejo in stranke ocenjujejo po njihovih voditeljih ter preteklem delovanju. Desnica s svojimi voditelji z redkimi izjemami ni imela velike sreče, v svojih kratkih letih na vladi niti ni imela srečne roke z lastnimi kadri na vodilnih položajih. Zdi se tudi, da desne stranke ne znajo povedati tistega, kar ljudje pričakujejo in si želijo, predvsem pa ne dajejo prepričljivega vtisa, da so jim sposobne zagotoviti blagostanje, socialno varnost in red, kar je za navadnega človeka najbolj pomembno. Samo od ideologije, prepirov in obtoževanj ter pogrevanja afer lahko živijo le redki, to so poklicni politiki in še kakšen novinar zraven.

Politično delovanje desnih strank je torej bolj kot ne štorasto. Omenil sem že njihove medsebojne prepire in izključevanje. Po vseh izkušnjah, ki smo si jih pridobili v 28 letih demokracije vemo, da volivci takega početja na volitvah ne nagrajujejo. Ljudje od svojih političnih izbrancev pričakujejo, da se bodo povezovali, si prizadevali za napredek in boljše življenje, ne pa se prepirali in drug drugega odstavljali. Ni čudno, da zadnje čase na slovenski politični sceni tako dobro uspevajo t. i. »novi obrazi«. Naivni ljudje očitno kar naprej pričakujejo, da se bo od nekod pojavil odrešenik za vse njihove težave.

Kratek spomin Slovencev omogoča volilne prevare

Posebnost slovenskega političnega prostora je neverjetno uspevanje volilnih prevar. Gre za pojavljanje novih strank, ki jih ustanavljajo skriti režiserji (popularno rečeno strici) iz levice. Te stranke se izkazujejo na videz kot zmerne in sredinske, zajamejo precej ne ravno levo usmerjenih volivcev, v svojem političnem delovanju pa se nato vedno postavijo na levo in tako omogočijo nepretrgano vladanje levice. Prvi tak primer je bila Jelinčičeva stranka leta 1992, sledil je DeSUS, ZARES, nato Jankovićeva Pozitivna Slovenija, Cerarjev SMC in še kdo, lansko leto se je pojavil prej neznani Šarec s svojo listo in takoj postal izjemno popularen. Slovenci imajo zelo kratek zgodovinski spomin in takim prevaram nasedajo že 26 let. Česa podobnega ni mogoče najti nikjer v Evropi, niti na Balkanu ne. Kaj je treba storiti, da bo slovenski narod končno spregledal?

Volilni uspeh desnice bo, če zmanjša sedanjo moč levice

Kot da povedano še ni dovolj, imamo letos zaplet s stranko Združena desnica in Slovensko ljudsko stranko (SLS). Vsaka zase ima slabe možnosti za vstop v parlament, zato je od Združene desnice prišla pametna pobuda, da bi obe stranki sestavili skupno listo za nastop na volitvah, ki bi jima omogočila zanesljiv uspeh. Vendar je SLS ta predlog zavrnila. Posledično to pomeni nedvomen neuspeh Združene desnice (sploh ob zavrnitvi njenih list v dveh volilnih enotah) in zelo majhno verjetnost ponovnega vstopa SLS v parlament. Vsi glasovi oddani za ti dve stranki bodo izgubljeni. Človek se vpraša, kakšne kalkulacije imajo za bregom vodilni v SLS.

Kot trenutno kaže, bo volilni uspeh že to, če levica po letošnjih volitvah ne bo imela tolikšne večine kot sedaj. Tudi če bo Slovenska demokratska stranka (SDS) postala relativna zmagovalka, sama ne bo mogla narediti ničesar, v kolikor bo sploh lahko vstopila v bodočo vladno koalicijo.