Začeti misliti zgodovino

71

balantic_gran_de gaulle2V zahtevah po ukinitvi imena Franceta Balantiča iz naziva kamniške knjižnice je implicirana sodba, da je bil mladi pesnik pripadnik vaških straž in kolaborant z okupatorji. Zatorej njegovo ime ne sme krasiti in obeleževati mestne biblioteke.

Pogled, ki ni nov, je na Slovenskem prevladoval sedemdeset let. Vprašanje, ki se človeku spontano zastavi, je: kako lahko vztraja celo epoho, kako je lahko preživel tudi po propadu komunističnega režima?

Njegova moč je v zastavku: biti sodelavec ali nasprotnik okupatorja? V tej izključujoči shemi je patriotski odgovor vnaprej enoznačen. Toda, ali je to edina možna perspektiva misliti zgodovino?

Da bi sploh lahko premerili čas druge svetovne vojne, je nujen odskok iz partikularne slovenske tradicije v splošno. Pogledati velja, kako so se soočali z lastno preteklostjo v državah, ki so bile prav tako pod nemško okupacijo.

Nedavno je v slovenskem prevodu izšla biografija znamenite poljske šansonjerke Wiere Gran. Kot Židinja je bila konfinirana v varšavskem getu, kjer pa je prepevala in še naprej žarela kot diva v kabaretih. Imela je srečo, da je pred terminalnem uničenjem ubežala iz geta, toda po vojni so jo vseeno obtoževali, da je bila gestapovka. Ustanovili so celo posebno komisijo, ki je primer raziskala in ugotovila, da ni osnov za take obtožbe. Granova je nato leta 1950 emigrirala v Izrael in od tam v Francijo, kjer je v drugo začela blesteti, zdaj kot francoska šansonjerka. A do konca življenja so nanjo leteli očitki, da je bila gestapovka in kolaborantka; nekoč so ji v Izraelu odpovedali koncert, ker je skupina preživelih taboriščnikov iz Auschwitza zapretila, da pridejo na njen nastop oblečeni v taboriščne uniforme. In pevka je padla v preganjavico in paranojo. Kaj je bil njen zločin, za katerega je plačevala vse življenje? Biografinja Tuszynska je zapisala: natakar je po okupaciji še naprej opravljal svoj poklic in v gostilnah stregel nacistom, ko pa je Granova enako nadaljevala svojo profesijo glasbene dive, je bila za zmeraj ožigosana.

In zgodil se je absurd: vojaki nemške armade, ki niso bili obsojeni zaradi zločinov, so po vojni lahko mirno živeli in delali, ne da bi jih stigmatizirali kot naciste, umetnica, ki med vojno ni opustila svojega poklica, pa je bila permanentno šikanirana.

A iz evropske zgodovine velja dodati še primer Charlesa de Gaulla. General, ki ni priznal kapitulacije, je organiziral francosko uporniško vojsko v Angliji in v posameznih francoskih afriških in azijskih kolonij. V Alžiru, Maroko in Siriji je francosko vojaštvo ostalo zvesto maršalu Petainu in sodelovalo z nemško vojsko. Kaj je bil eden najtežjih trenutkov za de Gaulla v vojni? Ko se je bližal spopad v Alžiriji med njegovimi četami in enotami zvesti vichyjskemu režimu, je okleval in pomišljeval, ali naj sproži spopad Francozov proti Francozom? A tudi kasneje de Gaulle v svoji knjige »Vojni spomini« vojakov zvestih Petainu ni imenoval kot izdajalce, kaj šele kot gestapovce. Tudi ne častnikov niti generalov. Nekaterim je resda očital, da so škodovali Franciji, ker je izgubila svoje mogočno ladjevje, toda ni jih apriori slikal kot kolaborante ali nacistične pomagače.

Pogoj, da bi lahko mislili zgodovino in ideološko kontaminirani pojem kolaboracije, je usmeriti pogled onkraj slovenskih domačijskih okvirov.

Pripis: Pričujoče misli so bile izrečene na okrogli mizi Fenomen pesnika Balantiča na Kamniškem: od političnega problema do sočutnega iskanja poti sprave, 2. oktobra 2015 v Kamniku.

71 KOMENTARJI

  1. Vau, bravo. Nežmah za Časnik!
    Nežmah je poleg Alenke Puhar najboljši slovenski žurnalist. Bral sem ga v Mladini dokler je bila še mlada in je niso perverzni komunistični starci s sifilisom trajno poškodovali v konzervativno komunističnega debila, ki je ob realnem in prodornem Nežmahu še bolj kontrastno. Danes vemo, da je Mladina financirana iz UDBOVSKE banke K1919 iz Gorice in udbovskega denarja iz frankfurtske NLB.

    Z Nežmahom sem naredil pred 15 leti prvi intervju in bil na FF na njegovih predavanjih.

    • Tokrat se povsem strinjam s tabo. Alenka Puhar in Bernard Nežmah sta odlična politična publicista, verjetno najboljša v državi.

      • Zakaj je od tipičnega SDSovca tako težko KDAJ dobiti pohvalo? Pa vsaj 80% stvari se strinjamo. Pa smo določeni klasični liberalci in/ali kristjani za vas večji sovražniki kot komunisti. Vsaj napadani smo močneje.

        • Tiho bodi, nesramnež. Kako moreš na lepo besedo takole? Dobro veš, zapisal sem tu nekajkrat, da nimam nič z SDS ( končno, tudi če bi imel, ampak prav nimam). Če me boš še enkrat na ta način označeval, sva prekinila vsako komunikacijo.

  2. Pesnika bodo ponovno ubili!

    Od zgodnjega poletja dalje se slovenska kulturniška in intelektualna javnost ukvarja z zahtevo peščice glasnih zagovornikov zahteve po ukinitvi imena Franceta Balantiča iz naziva kamniške knjižnice, ta zagotavlja svoje storitve tudi v občini Komenda, ki se jim je pridružil tudi kamniški župan, ki prav tako meni, da pesnikovo ime ne more obeleževati največje kulturne ustanove v obeh občinah, ker je bil kolaborant. Bernard Nežmah ugotavlja, da je ta pogled, “/…/ki ni nov, je na Slovenskem prevladoval sedemdeset let”, in se sprašuje, “kako je lahko preživel tudi po propadu komunističnega režima”. Nežmah najde odgovor v zastavku: biti sodelavec ali nasprotnik okupatorja, saj je v tej izključujoči shemi je patriotski odgovor vnaprej enoznačen. Po njegovem to ne more biti edina možna perspektiva misliti zgodovino in ideološko kontaminirani pojem kolaboracije, zato nas spodbuja, da usmerimo naš pogled širše, “/…/onkraj slovenskih domačijskih okvirov.

    Seznanjeni smo, da se bo o ukinitvi poimenovanja kamniške knjižnice po Francetu Balantiču odločalo na novembrskih sejah svetov obeh občin. Kamniški župan je v ideološko kontaminirano odločitev, da se knjižnica ne more imenovati po pripadniku ene od nasprotnih strani v državljanski vojni, ki se nam je zgodila pred več kot sedemdesetimi leti in v mislih mnogih še traja, potegnil tudi komendskega župana. Še več, predlagal je ime Mestna knjižnica Kamnik Komenda, da bi tako pridobil podporo odločevalcev v Komendi, ki bi se lahko v prihodnosti hvalili: “Mi smo že skoraj mesto, saj imamo mestno knjižnico.” Pa tudi Kamnik ni mestna občina in tudi kamniška splošna knjižnica nima statusa območnosti, saj zanjo te naloge opravlja ljubljanska knjižnica. Kako ceneno in odkrito ideološko! Vprašanje je, kakšno ime bi še lahko imela kamniška knjižnica, če bi bil komendski župan bolj vztrajen pogajalec. Pustimo domišljiji prosto pot.

    Tisto, kar se je nevede, zgodilo komendskemu županu, pa je veliko hujše. O ukinitvi imena knjižnice po Francetu Balantiču bodo najprej odločali v Komendi. Tam bodo zasvetile medijske luči, v komendske svetnike bo usmerjena pozornost kulturniške in intelektualne javnosti. Kamniškega župana, ki ohranja ideološko kontaminirani pojem kolaboracije, novembra ne bo v Komendi.

    In ko bodo v Komendi to delo opravili in tako pesnika ponovno ubili, bodo v Kamniku lahko pesnika ponovno pokopali. Ne bodo mu dopustili, da se dokončno vrne v rodni Kamnik, ki ga je imel tako rad. Naj spomnimo, da je France Balantič tragično preminil 24. novembra 1943, seja komendskega sveta je 19. novembra, kamniškega sveta občine pa je napovedana za 25. november.

    Pa smo mislili, da smo že del evropskega miselnega toka!

  3. Da se to dogaja v Sloveniji ima globje vzroke, Dogodki, ki so se začeli prej so pripeljali do tega kar imamo.

    Pa poglejmo
    Leta 1918 prvega decembra so bile slovenske dežele okupirane od Srbije (uradno je šlo za združitev SHS in Srbije, ki pa ni bila združitev, za kar je dokaz protestiranje enega od podpisnikov te združitvene listine, dr. Korošca, ki je bil zaradi protestov, da ni bilo tako dogovorjeno, kot se je dogajalo, interniran najprej v Bosni in nato na otoku Hvaru). In po slovenski zemlji so hodili vojaki z orožjem in govorili tuji jezik (definicija okupacije).
    Potem je ta okupacija trajala in v tem času je nekaj izdajalcev slovenskega naroda zaradi svojih koristi začelo sodelovati z okupatorjem I.
    Prišla je druga svetovna vojna in v slovenske dežele sta prišla še dva okupatorja, ki sta si tudi pridobila nekaj izdajalcev slovenskega naroda na svojo stran. In vsi trije so se s svojimi pomagači stepli za to ubogo slovensko zemljo. Zaradi preigravanj med njimi so umirali Slovenci, ker pravih spopadov med njimi pa le ni bilo. Edino TIGR se je res boril za svobodo slovenskega naroda brez fige v žepu in brez sodelovanja z okupatorjem. En izdajalec slovenskega naroda in sodelavec prvega okupatorja je izdal, kje je vodstvo TIGR-a drugemu okupatorju, da so jih ti potolkli pri Ribnici in za nagrado dobil komandaturo enote prvega okupatorja.
    Pri kapitulaciji enega okupatorja je ta predal orožje prvemu okupatorju, da je lahko napadel turjaški grad. Ni ga predal izdajalcem slovenskega naroda, ki so se mu priključili in bili takrat v gradu (zanimivo kajne).
    Drugi okupator je pri preigravanju s prvim okupatorjem posluževal podobne taktike.
    Ko je prvi okupator z izdajalci slovenskega naroda prišel v slovensko vas je nekajkrat ustrelil proti drugemu okupatorju in nato junaško pobegnil v zavetje slovenskih gozdov. Seveda je drugi okupator pribesnel v vas, jo požgal, nekaj domačinov postrelil, ostale pa odvedel v internacijo – koncentracijska taborišča.
    Ko je kapituliral še drugi okupator je prvi okupator z izdajalci slovenskega naroda počistil one druge izdajalce in z njimi še veliko zavednih Slovencev ter tistih, ki so kaj imeli in so pomenili moralne avtoritete v slovenskem in lokalnem okolju med njimi tudi veliko žensk in otrok in jih zmetal v brezna ter zazidal v rudniške jaške.
    Zadnjič sem prebral, da je bilo srečanje preživelih ob obletnici osvoboditve nemškega koncentracijskega taborišča.
    Srečanja preživelih iz Teharij ni – ni nihče preživel in enako velja tudi za one iz Hude jame pa one Cigane (Rome in Sinte njih nekaj sto), ki so jih 42 leta okrog Kanižarice namesto drugega okupatorja, možno pa po nijhovem nalogu, potolkli pripadniki prvega okupatorja s pripadajočimi izdajalci slovenskega naroda.
    Divjanje nad svojim narodom brez kančka vesti in trohice viteštva je značilno za izdajalce slovenskega naroda, ki so se izživljali nad Slovenci ob pomoči prvega okupatorja Iz tega lahko ugotovimo, da je bila izdaja uspešna.
    Potem se je okupacija slovenskih dežel nadaljevala in še vedno so po naših deželah hodili vojaki, ki so govorili tuj jezik in nosili orožje.
    To je trajalo do osamosvojitve, ko je bila okupacijska vojska izgnana iz slovenskih dežel, pravi osvoboditelji pa so bili ob tem zaznamovani.
    Ker je bila Slovenija osamosvojena in ni bila ob tem tudi osvobojena (vsi vzvodi oblasti so ostali v istih rokah), se nam dogaja, da osamosvojitelje zapirajo in šikanirajo, tiste, ki so pa so po Sloveniji streljali in delali škodo pa so sodišča oprostila.
    Prav tako ta sodišča oprostijo tiste, ki so pokradli težke milijone, zaradi procesnih napak in pomanjkanja dokazov in tudi za narkokartel velja podobno.
    Ravno tako se je v tem času zgodilo slovenskemu odposlancu v mestnem parlamentu, da je bil z ukazi v tujem jeziku na ukaz župana odstranjen iz parlamenta.
    In ko se pripelješ v Ljubljano po južni vpadnici z Barja, te na levi strani z objekta ob cesti še vedno pozdravi okupatorska rdeča zvezda.

    Zato lahko le ugotovim, da nikjer na svetu okupatorji in domači izdajalci ne spoštujejo osnovnih etičnih in moralnih norm in tudi v Sloveniji ni nič drugače.

    To so po mojem mnenju glavni razlogi katastrofalne situacije pri nas, ki so posledica opisane okupacije in zaradi katere imamo veliko množico nezaposlenih, že skoraj četrt milijona revnih, ki potrebujejo pomoč, da preživijo, doplačevati moramo zdravila, ukinjajo ambulante javnega zdravstva, intenzivno poneumljajo mlade generacije z usmerjenim izobraževanjem, ki ga vodi fdvizem.
    Iz povedanega lahko sklepam, da je cilj te okupacije osiromašenje in poneumljanje in s tem izničenje slovenskega naroda.
    In to so osnove na katerih se pripravlja zadnji pregon pesnika Balantiča – nič nenavadnega kajne.

    • Kakorkoli … tudi če ni nenavadno kot pravite, se to ne sme zgoditi.
      Imamo edinstveno priložnost, da se najdemo. Seveda to ni vsem v interesu, posebno ne zagovornikom vrednot zaradi katerih smo razdeljeni.
      Pesnik Balantič, četudi je že mrtev, ima še vedno tako veliko moč, da nas lahko združuje če to želimo.

      • Balantič je najprej slovenskega naroda sin, pesnik. Slovenec. Kdo ga bo častil, če ne Slovenci. Glede domobranstva pa še vedno nimamo prave presoje. Mimogrede, domobranci so bili amnestirani, torej politično/pravnih pomislekov ne bi smelo biti.

  4. Jaz bi pa pri Balantiču paralelo povlekel z norveškim Nobelovim nagrajencem za literaturo, znamenitim pisateljem Knutom Hamsunom.

    Ne samo, da je bil ta izrazito desnih prepričanj, predvsem po burskih vojnah je razvil močna protibritanska občutja, odkrito je zagovarjal Nemčijo in Italijo ne le pred, ampak tudi med drugo vojno ( pravzaprav tudi že med prvo vojno). Svojo Nobelovo nagrado je v znak občudovanja med drugo vojno poslal Goebbelsu, domnevajo, da tudi z željo, da bi dobil avdienco pri Hitlerju. To se je zgodilo, obiskal je Hitlerja osebno. Ob Hitlerjevi smrti, torej maja 1945, pa je zapisal v slavilnem nekrologu zanj tudi: “He was a warrior, a warrior for mankind, and a prophet of the gospel of justice for all nations.”

    No, Knutu Hamsonu se za razliko od Balantiča ni nikoli pozneje oporekalo njegove literarne veličine, nikoli ni bil na neki literarni črni listi ( index prohibitum). Leta 2009 so mu na Norveškem odprli Knut Hamsun Centre, ki je izključno njemu posvečen muzej in kulturni center.

    p.s. Primerjava je torej skoraj odveč. Ob tem, da Balantič za razliko od Hamsuna še zdaleč ni bil niti občudovalec Hitlerja, kaj šele javni častilec.

  5. Pojem kolaboracije ni ideološko kontaminiran, ker ima seveda povsod negativno konotacijo, tudi npr. v Franciji. Nikjer do kolaboraciji niso brezbrižni, ali jo celo odobravajo.

    Kolaboracija je najprej nečastno dejanje, ker pomeni podrejati se tistemu, ki te dejansko prišel zasužnjit, če ne že uničit. Posledično je lahko tudi zločin, v kolikor gre to podrejanje v smeri konkretne, npr. vojaške pomoči okupatorju, da svojo namero uresniči. Verjetno je ni države, ki akta kolaboracija nima zapisanega v svoji kazenski zakonodaji, tako tu ni nobene ideološkosti.

    Gre za nekaj drugega in sicer za to, da ima vsak posameznik legitimno pravico, da se postavi na stran svoje ideje, v ekstremnem primeru tudi tako, da stori neko zločinsko dejanje, to je njegova legitimna izbira, pri seveda odgovarja za zločine, ne more pa odgovarjat in nosit posledica za to, ker se je boril za nekaj, v kar verjame.

    V vojnem stanju tako vojskujoči ne morejo nositi posledic zaradi strani, na katerih so se znašli v takšnem obsegu, da bi bili popolnoma diskvalificirani in izključeni iz javnega življenja in spomina, ampak le v obsegu zločinov, ki jim lahko očitamo. Vojskovati se v vojni in tudi ubijati, pa samo po sebi ni zločin.

    Balantičeve “rehabilitacije” tako nima smisla graditi na relativizaciji zločina kolaboracije, ampak na objektivizaciji njegove njegove dejanske vloge pri tem. Z drugimi besedami: Balantiči lahko očitamo le to, da se je pri sledenju svojim idejam res postavil na napačno stran, ampak nikakor ne s takimi učinki, da bi moral spomin nanj še danes trpeti take posledice. Skratka, ja, bi je pripadnik kolaborantske vojske, kar mu zagotovo ni v čast, ampak spet ne toliko, da bi to izničilo njegov literarni pomen.

    • Daj, ne smeši. Pojma “okupator” ni v nobeni zakonodaji nikjer na svetu. V zakonih je opredeljena veleizdaja. Torej lojalnost oblastem in ne “pomoč okupatorju”. Tega ni nikjer. Ti škodi da si tolk v šole hodil. Treba je tudi kaj razumet ne pa samo strup žret in pljuvat.

      • Tale tvoj nikjer npr. v naši zakonodaji izgleda takole:

        Služba v sovražnikovi vojski
        368. člen

        Državljan Republike Slovenije, ki med vojno ali oboroženim spopadom služi v sovražnikovi vojski ali v drugih sovražnikovih oboroženih silah ali sodeluje v vojni ali oboroženem spopadu kot borec proti Republiki Sloveniji ali njenim zaveznikom, se kaznuje z zaporom do desetih let.

        Za nepismene:

        sovražnikova vojska oz. sovražnikove oborožene sile = okupator 🙂

        • Ja, v naši. Saj ti pravim, ni dovolj samo strup žret in pljuvat. Tega ne boš nikjer drugje našel. Zato ne bit tko pameten, če ne razumeš nič. Pismen pa si, to ja.

          • Ti bi pa še kar bučke prodajal. 🙂

            Tako na hitro le še ureditev v ZDA:

            Whoever, owing allegiance to the United States, levies war against them or adheres to their enemies, giving them aid and comfort within the United States or elsewhere, is guilty of treason and shall suffer death, or shall be imprisoned not less than five years and fined under this title but not less than $10,000; and shall be incapable of holding any office under the United States.

            Pa ti misliš, da smo so Slovenci zakonodajo kar tako sami izmišljevali? 🙂

            Skratka, tu gre za dva pojma veleizdaja (high-treason) in izdaja (treason). Pod pojmom veleizdaja je res to, kar praviš, tudi pri nas to velja:

            Veleizdaja
            348. člen

            Kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, ogrozi obstoj Republike Slovenije ali tako poskuša spremeniti njeno ustavno ureditev ali strmoglaviti najvišje državne organe, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

            Oba pojma tako pokrivata celo vrsto dejanj, ki imajo učinek posega v državno suverenost, tako s strani notranjih kot zunanjih subjektov, v kar je vključeno tudi vojaško sodelovanje ali druga pomoč okupatorju.

            Zdaj se mi pa lahko zahvališ, da te zastonj izobražujem. 🙂

          • Končno si ugotovil, da ni nikjer okupatorja.
            Več pa nisi sposoben.
            In marp stran s tem nickom, nevzgojeno tele.

          • Mah, hud zateženec si. V starih kalupih. Citiraš neko čudno zakonodajo, ki je sam niti ne poznam. Če jo pa že navajaš, jo pa uporabi na tisti vojski, ki nas je zadnja napadla. Namreč na JLA. Ne samo, da se tem ni en lasek na glavi skrivil pred slovenskim pravosodjem, niti enemu, še odškodnine jim prisojajo za napad na Slovenijo ( izbrisani), njihovi kolaboranti so pa povsod promovirani. Glej recimo Maslešo in njegov krog.

            Sicer pa kje ti vidiš, da so se vaške straže, slovenski četniki in domobranci bojevali v eni bitki za okupatorjeve cilje? Povej mi eno takšno slavno bitko. So bili v Stalingradu? Morda pri izkrcavanju v Normandiji? Branili so svoje domove, svoje vasi pred komunističnim nasiljem. To je skoraj vse njihovo vojno udejstvovanje, večine od njih. Četniki so celo bili v spopadih proti okupatorju.

            Po tem tvojem zakonu bi ti očitno še danes pospravljal v dolgoletni zapor tudi mobilizirance v nemško vojsko, kar pomeni cele medvojne generacije fantov z Gorenjskega in Štajerskega. Lepo te prosim, no, a imaš kaj razsodnosti …

            A bi sploh koga pustil pri miru, razen tistih, ki jo ob okupaciji ucvrejo v gozd in se potem ilegalno organizirajo? Kaj pa tiste, ki kolaborirajo na ta način, da še naprej vršijo svoj poklic: kot uradniki, učitelji, zdravniki, sodniki, glasbeniki, igralci, pogrebne službe. Tudi te sodelavce okupatorja vse zapreti? Saj si hujši od Kardelja in Kidriča skupaj. 🙁

          • Še enkrat za tiste res nepismene:

            sovražnikova vojska oz. sovražnikove oborožene sile oz. sovražnik (enemies) = (tudi) okupator

            🙂

            “Citiraš neko čudno zakonodajo, ki je sam niti ne poznam.”

            Morda je zate čudne, vendar je to trenutno veljavna zakonodaja v RS.

            “še odškodnine jim prisojajo za napad na Slovenijo ( izbrisani).”

            To je storilo Evropsko sodišče za človekove pravice. 🙂

            “Sicer pa kje ti vidiš, da so se vaške straže, slovenski četniki in domobranci bojevali v eni bitki za okupatorjeve cilje?”

            Kako se lahko nekdo, ki ga nekdo drug oboroži, bojuje pod poveljstvom tega nekoga ter izvaja njihove ukaze, brez da bi s tem uresničeval njegove cilje? 🙂

            “So bili v Stalingradu?”

            Zakaj bi morali biti v Stalingradu? A ti v osnovni šoli nihče ni povedal, do so Nemške sile med drugo svetovno vojno okupirale tudi slovensko ozemlje?

            Branili so svoje domove, svoje vasi pred komunističnim nasiljem.

            Ja, to so podobne pravljice tistim, ki jih poslušamo od komunistov, da so branili svoje domove pred izdajalci. 🙂 Kolaboracija je bil le del politične agende določenih političnih sil na desnici, na temelju katere so si pač prizadevali ohraniti oblast, ki jo je komunistična revolucija ogrožala.

            Ker že geografska razširjenost okupacije jasno kaže na to, da temeljni problem ni bil komunistično nasilje, ker če bi bilo, potem bi bile kolaboracionistične sile enakomerno porazdeljene po celotnem slovenskem ozemlju in ne zgolj v eni, torej ljubljanski pokrajini, znotraj katere teh političnih sil največji. Torej, po tvoji teoriji so bili komunisti zlobni le v ljubljanski pokrajini, da so se morali pred njimi braniti tako, da so se zavestno spustili v kolaboracijo, v dejansko več kot 2/3 ostalega slovenskega ozemlja pa tega nasilja očitno ni bilo.

            “Četniki so celo bili v spopadih proti okupatorju.”

            Na začetku seveda. Potem so pač pretehtali, da jim predstavlja možnost komunistične revolucije hujšo grožnjo za uveljavljanje svojih politično ideoloških idej od nacistične okupacije in so se raje pridružili slednji, ter se pač znašli na napačni strani zgodovine, tako kot vsi ostali kolaboranti širom Evrope.

            “Po tem tvojem zakonu bi ti očitno še danes pospravljal v dolgoletni zapor tudi mobilizirance v nemško vojsko, kar pomeni cele medvojne generacije fantov z Gorenjskega in Štajerskega.”

            Kazenski zakoni nimajo retroaktivne veljave, torej se ne morejo uporabljati za čas, ko še niso obstajali, torej odgovor je ne, po tem zakonu to niti mogoče, hkrati pa tudi zato ne, ker je v primeru kaznivih dejanj potreben naklep. Če je nekdo bil prisilno mobiliziran, potem to pomeni, da tega ni počel naklepno in s tem tudi kaznivega dejanja ni mogel storiti. 🙂

            “Kaj pa tiste, ki kolaborirajo na ta način, da še naprej vršijo svoj poklic: kot uradniki, učitelji, zdravniki, sodniki, glasbeniki, igralci, pogrebne službe.”

            Saj ti jasno piše, da je kaznivo zgolj sodelovanje v okviru vojaških aktivnosti. Administrativna kolaboracija je tako do neke mere nujna, saj mora življenje, tudi v primeru okupacije, kar se da normalno teči dalje. Ne zaradi okupatorja, ampak zaradi okupiranih.

            “Saj si hujši od Kardelja in Kidriča skupaj.”

            Ali pa si to morda ti v tej tvoji oceni.

          • jesus: “……ter se pač znašli na napačni strani zgodovine, tako kot vsi ostali kolaboranti širom Evrope.”
            ======================

            Povsod po svetu so bili komunistični režimi spoznani za zločinske, razen v Sloveniji ali kaj?

          • To seveda pomeni tudi, da, če je Slovenija ali NATO okupator – je prepovedano se boriti na nasprotni strani.

            Po tej logiki bi lahko imeli za izdajalce vse, ki podpirajo Putina in sovražijo Ameriko.

          • Dobro si ga zatrl IF. Pri nas nagrajujemo kolaborante z okupatorjem JLA, namesto, da bi jih kaznovali.

          • nihil, ti ne poznaš zgodovine. Komunisti so bili zlobni povsod, le, da dejansko so se uspeli organizirati le v ljubljanski regiji.

            Komunizem je pa ogrožal svobodo in demokracijo – v kateri so se na oblasti izmenjevale demokratične stranke. Ti pa seveda ta boj za oblast v demokraciji načrtno lažnivo enačiš s komunističnim bojem za oblast (kjer se opozicije ne tolerira).

    • Riki,

      Funkcionalno pismenemu bi moralo biti jasno, da se kolaboracija med drugo svetovno vojno ni znašla na napačni (poraženi) strani zgodovine zato, ker bi nasprotovala komunizmu (to je počel na koncu koncev tudi Hitler, pa ga nihče ne slavi, zakaj bi torej morali slaviti njegove pomagače? 🙂 ), saj sem tudi jasno zapisal, da ljudi v osnovi ne moreš obsojat zaradi njihovih stališč, ampak ker se je spečala z nacizmom.

      • V Sloveniji se je znašla ravno zaradi komunističnega nasilja in boja proti komunizmu.

        Z nacizmom se je pa spečala komunistična kolaboracija, saj so komunisti na začetku vojne podpirali naciste.

      • Tov. J…, hvala za dokaz, da se repetavščina nekaterih prime. Zato se tudi toliko dakoplačevalskega denarja porablja za izdajo topoglednih knjig in druge literature. Je bolano, vendar cilj posvečuje sredstva. Generirajo se novi rdeči volivci, režim ostaja.

    • Pojem kolaboracije je ideološko kontaminiran – tudi v Franciji je bilo tako.

      Pri tvoji definiciji – pa je kolaboracija s komunizmom zločin, saj komunisti so nas in nas še hočejo zasužnjiti.

      Kolaboracija s komunisti je bila zločin, kolaboracija nasoprotniki komunizma pa ni.

      Balantič se je postavil na pravo stran, saj je napačna komunistična stran.

      • Kolaboracije ni mogoče soditi mimo pojma izdaje. V primeru domobrancev nikakor ne moremo govoriti o izdaji.

  6. To ti je Slovenija! Na mejah na tisoče prebežnikov, mi pa še vedno o II. svetovni vojni. Dobre pol stoletja zaostajamo za dogodki!

    • AlFe,mar se ti zdi,da so tudi begunci v nekem smislu okupatorji,ki beže pred okupatorjem in se,ko prestopijo meje dežel v katerih se znajdejo prelevijo v alahovo armado!Seveda tega ne morem trditi za vse,ki bežijo,predvsem za starke in starce ter otroke!Pri vsej stvari bi te vprašal AlFe,ali so bili vsi tisti,ki so bežali pred komunističnimi morilskimi hordami izdajalci,pri tem mislim pred vsem na stare ljudi,morda očete in matere domobrancev in vaških straž,ki so branili svoje
      domove pred “osvoboditelji” in roparskimi tolpami,ki so izkoristili kaos v državi
      za svoje nečedne in zločinske podvige!Ne bom obnavljal že tisočkrat povedanega
      o žrtvah komunizma,statistike človeških žrtev v obdobju revolucije imenovane
      “narodno osvobodilni boj”,kažejo precej drugačno sliko,kot nam jo servirajo
      zgodovinarji repetovega kova,ki se še rodili niso,ko je slovenski narod preživljal
      apokalipso!Nekje sem prebral,da je bila koncentracija hitlerjeve armade v Sloveniji
      zelo majhna,kakor koli že v zavzetih pokrajinah in mestih v Sloveniji so bili več ali
      manj stacoinirani nemški žandarji in seveda gestapovske postojanke,ki so imele
      v rokah predvsem zaščito nacistične ideologije in so producirale s svojimi
      nečloveškimi postoki izdajalce,ki so jih izrabili in kasneje pobili,kot stekle pse!
      Sigurno ti je poznan pijadejev govor na drugem zasedanju AVNOJ-a v Bihaču,
      njegova vsebina je bil recept za postopanje z nemočnimi prebivalci takratne
      okupirane juge,ki so bili v večini goloroki izpostavljeni okupatorju in boljševikom!
      Očitanje izdajalstva revolucionarjem in okupatorju izpostavljenemu narodu pa je dejansko izdaja naroda,kaj se je v resnici zgodilo v Dražgošah AlFe,ki so le
      eden izmed kamenčkov v mozaiku boljševiških zločinov!Največja izdaja je bil
      podpis dolomitske izjave,ki je razdelila slovence na osvoboditelje in vnaprej
      deklarirane izdajalce!

      • Ojoj! Pa morava res mešati jabolka in hruške? Če bi vprašali in ubogali mene, prebežniki sploh ne bi izstopili iz vlaka, vlak bi jih peljal direktno v Avstrijo, npr. predor Karavanke, poklical bi novinarje CNNa, naj opazujejo, kako grdi Avstrijci nočejo sprejeti starke in starce ter otroke! Kaj pa so jih vabili in z osebnimi avtomobili hodili po njih na Madžarsko!

        Sicer pa so Evropejci in Evropejke neplodni, nimajo dovolj otrok, muslimani pa jih imajo po osem na žensko … tako da bodo Evropo islamizirali.

        Kar se tiče Slovencev in komunistične revolucije bo pa mir, ko bo zadnjega Slovenca pokopal imam! J_bi ga, zakaj ste pa zavrgli Jezusa iz Nazareta!!!

        • AlFe ne mešava hrušk in jabolk,kdo je hodil po begunce z osebnimi avtomobili,zavedni domoljubi in patrioti gotovo ne,sam dobro veš,da je današnja mladina željna storiti marsikaj,kar je v nasprotju z zdravo
          logiko in to ne samo v Avstriji!Praviš,da bo zadnjega slovenca pokopal imam in da so evropejci neplodni,mar želja po brezskrbnem in užitka polnem življenju,brez vseh skrbi pomeni,da so ljudje neplodni!Moje mnenje je,da so sebični in na račun svojega plodnega naroda počno neumnosti in sramoto svojemu narodu,vsega so presiti in si želijo avantur,četudi so za njih in njihov narod lahko usodne!Lep primer imamo kar doma pred svojim pragom,kaj počne ZL,te vprašam!Zakaj ne bežijo arabci v sovjetsko zvezo in na kitajsko?
          Verjemi mi,da se je radij populizma merklove v Nemčij močno zmanjšal,kar pomeni,da bodo napredni bavarci zahtevali svojo državo,če ne bo šlo tako,bodo zahtevali popolno avtonomijo svoje
          dežele in neodvisnost odločanja in bavarci niso osamljeni v svojem
          razmišljanju!Po drugi strani pa je nekdanja vzhodna nemčija še vedno
          močno obremenjena s posledicami ruske zapuščine iz časov po
          drugi svetovni vojni,ne da se jih prevzgojiti v prave državljane nemškega imperija,tam so ljudje apatični in živijo še vedno pod vtisom DDR,vzrokov za tako stanje je več!Tisti,ki so si zadali višje cilje in želeli zaživeti na zahodnoevropski način,so od tam takoj po porušitvi berlinskega zidu za večno odšli iz nekdanjega ruskega protektorata,ostali so postopači in socialistično ter militaristično
          nastrojeni Prusi,ki jim že stoletja dolgo delo in napredk smrdi!Tja bi
          merklovka navlekla plodne arabce,z osmimi otroki na ženo,ki jih imajo kar nekaj!Rezultati so predvidljivi!Povrnil se bom še enkrat
          k izvozu beguncev z osebnimi avtomobili v Avstrijo pa menda ne
          misliših,da so arabce dobrodušni jodlbergarji peljali na svoje
          domove,malo morgen AlFe in te hkrati vprašam,ali bi to morda storila
          mesčeva druščina in zakleti amnesty internacionalci,tomorow AlFe!
          Popularizem je zelo zahrbtna zadeva!

        • Tole z grdimi avstrijici,je zelo prozaična izjava izpod tvojih prstov na
          tipkovnici!Edini evropejec s slabimi izkušnjami iz stalinističnih časov,
          Orban dobro ve po koliko so jabolka in hruške in prav ima,ali bi ti šel
          iz dežja pod kap?!

          • Ojoj! To je namig na medijsko predstavo!!! Da ostaneš lep! Tako so pa sedaj Avstrijci lepi in Slovenci smo grdi.

            Na te ilegalne ekonomske migrante (razumi vojake islama brez orožja) je pametno reagirati na dva načina:
            a) z ograjo kot Madžari ali
            b) ekspresno pošiljati skozi državo v Avstrijo, Nemčijo kot Hrvati

            Ostalo je neumnost in neplačan samomor. Če imam prav, je pametno posnemati Srbe, ki menda služijo s transportom.

    • Pravzaprav ne vem AlFe,kaj bi rad povedal s tem ko govoriš o beguncih in
      očitaš ukvarjanje z dogodki med drugo svetovno vojno,ne zaostajaš AlFe,ampak
      prehitevaš! Kdo je izproduciral eksodus na tleh bližnjega vzhoda,sicer pa tvoj odgovor na moje vprašanje predvidevam!

      • Nemci, ker želijo zadržati visok standard. Nimajo dovolj otrok, da bi na stara leta delali zanje, pa so se domislili prefinjen načrt. Povabijo otroke muslimanov z obljubo stanovanja, službe, pot pa je sprejemni test. Vsaka sirotinja že ne more priti do Nemčije.

        Ste predvidevali ta odgovor, gospod prvi Tolmun?

  7. Ko sem jaz hodil v osnovno šolo so nas učili, da je obdobju 2041-2045 šlo predvsem za revolucijo, za t.i. “pravično socialistično družbeno ureditev”. Okupacija je bila postranskega pomena, saj je skoraj niso omenjali. Pomembna je bila samo revolucija in s tem povezana družbena ureditev.

    No, “pravična socialistična družbena ureditev” je bankrotirala in propadla. Domobrance bi pa sedaj morali obravnavati predvsem v kontekstu revolucije. (Mimogrede, moji starši so bili vključeni v partizansko gibanje.)

    Revolucija, ki se je zgodila v omenjenem obdobju, še danes močno vpliva na naše razmere. Tudi na tiste na meji.

  8. “temeljni problem ni bil komunistično nasilje, ker če bi bilo, potem bi bile kolaboracionistične sile enakomerno porazdeljene po celotnem slovenskem ozemlju in ne zgolj v eni, torej ljubljanski pokrajini, znotraj katere teh političnih sil največji”
    Komunistično nasilje je obstajalo po vsej Sloveniji, kjer je delovalo partizanstvo (izjema je Prekmurje, kjer partizanstva praktično ni bilo), četudi ni povsod potekalo z enako intenzivnostjo (to je bilo predvsem odvisno od nasprotovanja komunizmu v določenem okolju). Protipartizanske sile kot samoobramba pred tem komunističnim nasiljem pa so lahko nastale samo tam, kjer so jih okupatorji dovolili. Na Štajerskem ni bilo protipartizanskih protirevolucionarnih sil (bil pa je Wehrmannschaft, ki pa ga komunisti ne štejejo med kolaboracioniste) zato, ker tam ni bilo rdečega terorja, pač pa zato, ker jih Nemci niso dopustili. Na Gorenjskem so bile manj številne, ker so Nemci razmeroma pozno dopustili samoobrambo. Na Primorskem pa so bile manj številne, ker je bil rdeči teror dejansko manjši zaradi šibkejšega nasprotovanja partizanstvu v tej pokrajini. V Ljubljanski pokrajini je bilo domobranstvo najmočnejše, ker se je tam partizanstvo in njegov teror najprej in najmočneje razmahnilo.

    “Kolaboracija je bil le del politične agende določenih političnih sil na desnici, na temelju katere so si pač prizadevali ohraniti oblast, ki jo je komunistična revolucija ogrožala.”
    “Določene politične sile na desnici” niso z neobstoječo “kolaboracijo” branile svojo oblast (ki jo pod okupacijo itak niso imele) temveč so branile pravico slovenskega naroda, da si po koncu okupacije sam demokratično izbira oblast. Komunistična revolucija, ki jo je izvajalo partizanstvo, je namreč ogrožala svobodo slovenskega naroda po odhodu okupatorjev. Pravica in dolžnost vseh demokratičnih in svobodoljubnih Slovencev je bila, da so se tej nevarnosti uprli. Ker je revolucija po naravi stvari naperjena proti aktualni oblasti, katero hoče strmoglaviti, je odpor proti njej oziroma protirevolucija možna le v povezavi s to oblastjo. Ker so komunisti sprožili revolucijo v času okupacije, da so ji lahko nadeli patriotično krinko osvoboditve od okupatorja, je bila protirevolucija za obrambo slovenske svobode po okupacije, ki je zahtevala povezavo z osovraženo okupacijsko oblasto in s tem ustvarjala videz kolaboracije, toliko bolj bolj častno in domoljubno dejanje. Prav v tem čemur zagovorniki partizanstva in komunizma pravijo kolaboracija, je torej veličina in junaštvo domobranstva. Domobranci so toliko ljubili slovenski narod, da so za ohranitev njegovih življenj med okupacijo in obrambo svobode po okupaciji postavili na kocko ne le svoja življenja, ampak tudi svoje dobro ime, izpostavljajoč se klevetam izdajstva in kolaboracije. Komunisti so, za razliko, v svojem pohlepu po oblasti tvegali le svoja življenja, drugo jim je bilo prihranjeno.

    “Administrativna kolaboracija je tako do neke mere nujna, saj mora življenje, tudi v primeru okupacije, kar se da normalno teči dalje. Ne zaradi okupatorja, ampak zaradi okupiranih.”
    Tudi vojaška “kolaboracija” je nujna, kadar začnejo monopolne oblasti lačni samooklicani “osvoboditelji” moriti in terorizirati rojake, ki se jim nočejo pridružiti v njihovi protinarodni raboti, in ko ti rojaki postanejo žrtve okupatorjevih represalij za dejanja teh “osvoboditeljev”. Očitek kolaboracije domobrancem temelji na prepričanju, da imajo komunisti pravico pobijati svoje nasprotnike, ki se jim znajdejo na poti pri njihovem pohodu na oblast, protikomunisti pa nimajo pravice braniti se pred komunističnimi morilci.

    “so se pač znašli na napačni strani zgodovine, tako kot vsi ostali kolaboranti širom Evrope.”
    Na napačni strani zgodovine so se znašli komunisti. Domobranci so lahko ponosni, da že 50 let pred padcem berlinskega zidu vedeli, da komunizem ne bo prihodnost človeštva in da so se temu zlu zoperstavili v najbolj neugodnih okoliščinah tuje okupacije.

    “Kako se lahko nekdo, ki ga nekdo drug oboroži, bojuje pod poveljstvom tega nekoga ter izvaja njihove ukaze, brez da bi s tem uresničeval njegove cilje?”
    Zelo enostavno. Prav lahko si je zamisliti položaj, ko imaš z nekom skupnega sovražnika, ne pa tudi skupnih ciljev.

  9. “To seveda pomeni tudi, da, če je Slovenija ali NATO okupator – je prepovedano se boriti na nasprotni strani.

    Po tej logiki bi lahko imeli za izdajalce vse, ki podpirajo Putina in sovražijo Ameriko.”

    Joj, kako ste nekateri neizobraženi in zmedeni. Vojaška okupacija je mednarodno pravni delikt, tako je citirana zakonodaja že po pravni logiki ne zajema, ker so mednarodno pravne zaveze nad zakoni.

    Hkrati po seveda popolnoma velja to, da vsako sodelovanje v vojaškem spopadu proti svoji državi (torej državi svojega državljanstva – to je pogoj) pomeni kaznivo dejanje. V primeru ZDA tako pomeni izdajo tudi npr. sodelovanje ameriških državljanov z terorističnimi skupinami, ne glede na to, kje te skupine po svetu delujejo.

    Skratka, “izdajalci” ne morejo biti vsi, ki podpirajo Putina, ampak le tisti, ki so državljani ZDA in hkrati s konkretnimi dejanji podpirajo Putina, če pač vzamemo ZDA za primer. 🙂

    ” Pri nas nagrajujemo kolaborante z okupatorjem JLA, namesto, da bi jih kaznovali.”

    Zakaj dvojna merila? 🙂 Če kolaboracija domobrancev z nacisti ni bila sporna, zakaj bi bila sporna tista z JLA, pri čemer JLA mednarodnopravno sploh ni bila okupatorska vojska, saj Slovenija kot država sploh ni bila priznana.

    “Komunisti so bili zlobni povsod, le, da dejansko so se uspeli organizirati le v ljubljanski regiji.”

    Ja, zato, ker ljudje kolaboracije drugod niso podpirali. 🙂 Saj ravno v tem je vic. Če bi bilo krivo nasilje, potem bi bila kolaboracija prisotna povsod, saj so partizani bili povsod isti. Nasilje komunistov pa je bilo povezano tudi s tem, koliko se je na katerem območju NOB podpiralo in koliko ne.

    “Pri tvoji definiciji – pa je kolaboracija s komunizmom zločin, saj komunisti so nas in nas še hočejo zasužnjiti.”

    Naši komunisti niso bili okupator. 🙂 To bi veljalo, če bi nas npr. okupirala SZ, pri čemer seveda sploh ne bi bilo bistveno to, ali gre za komunistično državo ali ne.

    “Kolaboracija s komunisti je bila zločin, kolaboracija nasoprotniki komunizma pa ni.”

    Ne eno, ne drugo ni zločin. Zločin je kolaboracija z okupatorjem. 🙂

    “Balantič se je postavil na pravo stran, saj je napačna komunistična stran.”

    Ja, če je bila Hitlerjeva stran pravilna, potem to drži.

    • “Če kolaboracija domobrancev z nacisti ni bila sporna, zakaj bi bila sporna tista z JLA?”
      Če bi borci proti JLA terorizirali svoje politične nasprotnike, bi se ti v samoobrambi smeli obrniti na pomoč k JLA.

      “Če bi bilo krivo nasilje, potem bi bila kolaboracija prisotna povsod, saj so partizani bili povsod isti.”
      Če so bili protikomunistični “kolaboracionisti” izdajalci, kako potem, da jih je bilo daleč največ na Dolenjskem in Notranjskem in nič v Prekmurju? So mar Dolenjci-Notranjci bolj genetsko nagnjeni k “izdaji”, Prekmurci pa genetsko imuni pred njo? In če so Prekmurci največji domoljubi v Sloveniji, kako potem, da jih je bilo sorazmerno daleč najmanj v vrstah “borcev proti okupatorju”?

      “vsako sodelovanje v vojaškem spopadu proti svoji državi (torej državi svojega državljanstva – to je pogoj) pomeni kaznivo dejanje.”
      Značilno razmišljanje komunističnega totalitarca, ki enači komunistično partijo z državo in narodom. Kot se komunisti niso borili za svojo državo in narod, temveč za absolutno oblast nad državo in narodom, tako je bila tudi obramba pred temi zločinci vse kaj drugega kot kaznivo dejanje ali izdaja.
      Kaznivo dejanje izdaje so med 2SV pri nas zagrešili komunisti, s tem ko so ignorirali ukaz zakonite vlade naj prenehajo z nesmiselnimi in nepotrebnimi akcijami proti okupatorju povzročati represalije in nesorazmerne žrtve in trpljenje rojakov. Komunisti za svoj “NOB” (napad oboroženih bolševikov) niso imeli demokratičnega pooblastila, nasprotno bil je sprožen proti izrecno izraženi volji legalne, legitimne in mednarodno priznane vlade države, katere državljani so bili.

    • “Nasilje komunistov pa je bilo povezano tudi s tem, koliko se je na katerem območju NOB podpiralo in koliko ne.”
      Se pravi, proti tistemu, ki ni podpiral nasilni komunistični prevzem oblasti (alias “NOB” v komunističnem žargonu) v času tuje okupacije, so komunisti upravičeno izvajali nasilje. Hvala lepa za iskrenost, sicer neznačilno za zagovornike partizanstva in komunizma.

      • Seveda je zdaj tudi vprašanje, kdo je torej izdajalec – predvsem tam, kjer so bili domobranci v večini.

        Tudi komunizem je bil totalitaren – in torej kolaboracija s komunizmom enak zločin kot z nacizmom.

    • Predvsem si neizobražen in zmeden ti jesus.

      Tako, da nakladaš tja v tri dni. Ni ti všeč logika, ki sesuje tvoje blodnje.

      Kar pa se tiče 2. svetovne vojne. Komunistična Jugoslavija je nastala šele po vojni, zato ni bilo nobene pravne podlage za ukrepanje proti nasprotnikom komunizma.

      Izdajalci so po tvoji logiki vsi, ki podpirajo Putina – in to velja za vse članice NATA. Saj zakon govori o zaveznikih.

      Nobenih dvojnih meril ni pri meni, so pa pri tebi. Zakaj ne zagovarjaš, da je treba tudi te vojake JLA in nasprotnike osamosvojitve kaznovati?

      JLA je z dnem, ko smo razglasili neodvisnost postala okupatorska vojska. Tu veljajo slovenski zakoni. Ti pa nekaj lažnivo mutiš.

      Kolaboracija bi se zgodila tudi drugje, če komunisti ne bi imeli dobrih možnosti v ljubljanski regiji. V Mariboru Nemci niso omogočili nastanka partizanščine in se je tja razširila šele kasneje.

      Le v Ljubljani, kjer je po zaslugi takratnega vodstva bilo manj represije, so se lahko razvili.

      Naši komunisti so bili okupator.

      Po tvoji logiki so bili vsi Nemci, ki so se uprli nacizmu, zločinci.

      Zločin je komunizem sam po sebi. Še EU ga je obsodila.

      Komunistična je napačna stran neodvisno od ostalih totalitarizmov.

  10. Daj ne piši bedarije.
    Kolaboracije brez konteksta izdaje ni mogoče presojat. Domobrancem pa konteksta izdaje ne moreš pripisati. Tako da nehaj že črke srat, brez vsebine.

      • Ti sploh ne veš kaj pomeni pojem izdaja. Pusti raje te visoko moralne zadeve, ker si sam brez morale in teh stvari ne moreš razumeti.

        • Izdaja pomeni nezvestoba do skupine, kateri je nekdo dolžan biti zvest ali lojalen. Primer izdaje je, če član neke organizacije na skrivaj deluje v korist nasprotne ali konkurenčne organizacije s čimer škodi svoji organizaciji. Denimo, če uslužbenec podjetja izdaja poslovne in tehnološke skrivnosti konkurenčnemu podjetju. Ali če član politične stranke sporoča zaupne strankarske informacije nasprotni stranki. Seveda tudi, če državni uslužbenec sporoča zaupne informacije drugi državi in nasploh nepoklicanim, s čimer napravi škodo svoji državi.
          Zagovorniki partizanstva in komunizma pravijo, da so domobranci ravnali verolomno oziroma izdajalsko do svoje države in svojega naroda, ker so vzeli orožje in sprejeli poveljstvo od sovražne sile, ki je okupirala našo državo in hotela izbrisati naš narod. Res je bil takšen zunanji videz ravnanja domobrancev. Seveda pa videz dostikrat vara, in prav zadeva z domobranstvom je kričeč primer totalnega neskladja med videzom ter resničnostjo. Namreč, tisti, ki govoričijo, da so “domobranci vzeli orožje od okupatorja” , da so “domobranci prisegli okupatorjem” in podobne propagandistične floskule, zamolčijo zakaj so domobranci to storili. To pa zato, ker domobranci tega niso storili iz naklonjenosti do okupatorjev (nasprotno, tudi oni so bili protiokupatorsko usmerjeni), temveč zato da bi ohranili svoja življenja, ki so jih ogrožali komunistični “borci proti okupatorju” v svojem pohlepu po absolutni oblasti kot tudi okupatorji s svojim kolektivnim kaznovanjem celotnega slovenskega naroda zaradi akcij komunistične gverile. Brez nelegalne in nelegitimne komunistične revolucije in partizanstva, ki jo je izvajalo in nasiljem, ki ga je povzročalo nad tistimi, ki se z revolucijo niso strinjali in se hoteli žrtvovati zanjo, tudi žrtvam tega nasilja ne bi bilo treba vzeti orožja za svojo obrambo. Od okupatorjev pa so oni vzeli orožje, ker takrat ni bilo domače oblasti, ki bi jih zaščitila. Samo nekdo, ki je bil sam eksistenčno prisiljen obrniti se po pomoč k osovraženemu človeku in bil zaradi tega deležen psovk o izdajstvu ter splošnega nerazumevanja ljudi, ki niso mogli videti bistva pod površino, ve kako težka je bila zanje ta odločitev. In prav zaradi te težavnosti ni šlo pri tem za nikakršno izdajstvo, ampak za resnični primer nesebičnega junaškega rodoljubja. Domobranci so, poleg svojih življenj, zavestno izpostavili svoje dobro ime s tem ko so se odločili za skrajno neprijetno sodelovanje s sovražno tujo silo, ker niso hoteli sodelovati pri vzpostavljanju tiranije, ki se je obetala slovenskemu narodu pod krinko osvobajanja od okupatorja in so hoteli slovenski narod obvarovati nesmiselnih žrtev za natikanje uzde samemu sebi.
          Z odločitvama za nesodelovanje v komunistični revoluciji in pozneje za obrambo pred komunističnim nasiljem, ki se je zato zgrnilo nanje, domobranci niso pokazali nikakršne nezvestobe slovenskemu narodu, kvečjemu nezvestobo komunistični partiji, ki pa ji zvestobe itak niso bili dolžni.

        • Domobrancem torej ni mogoče očitati izdaje naroda in države, oziroma nezvestobe s ciljem škodovanja le-tema. Je pa to mogoče očitati komunistom.
          V čem so se komunisti v letih 1941-1945 izkazali kot nezveste slovenskemu narodu? V tem, da so v svojem pohlepu po oblasti slovenski narod izpostavili ter povzročili velike žrtve slovenskemu narodu. Iz oblastniških motivov so oni oslabitli biološko substanco slovenskega naroda.
          Cilj komunistov, osvojiti monopolno oblast, brez volitev in brez opozicije, kot predpogoj za zgraditev utopične brezrazredne družbe, ni (bil) uresničljiv po mirni, demokratični poti, zato so morali komunisti seči po orožju in s silo prigrabiti oblast oziroma izvesti revolucijo. Celo če je revolucija sprožena v mirnodobnem času, ko država ni okupirana, vodi do bratomornega prelivanja krvi in človeških žrtev. Še veliko več žrtev nastane, če se revolucija sproži v času, ko je država v vojni in okupirana od sovražne države. In ravno to so naši komunisti napravili po nemškem napadu na njihovo ideološko domovino Sovjetsko zvezo, ko so ocenili, da je napočil pravi trenutek za naskok na oblast. Takrat je bila naša domovina okupirana in je njihov naskok na oblast dobil privlačen videz osvobajanja od okupatorjev, kar je bil ključen razlog za osvojitev oblasti, ker je je komunistom uspelo pritegniti v svoj boj za oblast množico nekomunistov, ki so mislili, da se borijo za osvoboditev države od okupatorjev. Če je tako izbran timing za revolucijo pomenil za komuniste zadetek v polno, pa je zelo pomnožil število slovenskih žrtev ter gmotno škodo. Namreč, če bi komunisti krenili z orožjem osvajat oblast, ko država ni bila okupirana, bi domača oblast, proti kateri bi bila uperjena komunistična vstaja, ne odgovorila s kolektivnimi represalijami proti celotnemu prebivalstvu, ampak bi udarila le proti neposrednim udeležencem komunistične revolucije. Posledično bi bilo žrtev razmeroma malo in še to večinoma med komunisti. Seveda je odveč dodati, da bi se vstaja proti domači oblasti za komuniste končala neuspešno, ker bi bila že na prvi pogled videti kot gola borba za oblast in ji komunisti ne bi mogli nadeti privlačnejše krinke osvobajanja od tujih zavojevalcev ter z njo varati ljudi. Tega so se zavedali tudi sami komunisti in zato niso sprožili revolucije pred vojno, marveč so čakali, da bo država okupirana, domača oblast pa odsotna. Tuja oblast, ki je postala leta 1941 tarča komunistične oblastiželjnosti, pa se je na komunistično vstajo odzvala z neselektivnim, kolektivnim kaznovanjem celotnega naroda. Z njenega zornega kota je bilo to logično, saj vsaka okupacijska oblast, ki je nezaželjena, lahko vzdržuje svojo avtoriteto v zasedeni državi s silo in ustrahovanjem. Je pa slovenski narod plačal komunistični pohod na oblast v obliki “boja proti okupatorju” z 80 tisoč žrtvami in 45 letno nesvobodo po koncu okupacije. In v tem nepotrebnem krvnem davku slovenskega naroda leži bistvo izdajstva slovenskih komunistov med 2. svetovno vojno.

      • Domobranci niso kolaborirali. Oni so se branili pred rdečimi zločinci. Na način, ki je bil takrat edino možen. Obtoževati domobrance za kolaboracijo je enako kot obtoževati napadenega človeka, ki je v silobranu ubil napadalca, da je morilec. Zakaj odkrito ne poveš, da so imeli komunisti pravico pobijati politične nasprotnike, ti slednji pa se niso smeli braniti?
        Narodni izdajalci med 2SV so bili komunisti. Ker so v času stiske in ogroženosti naroda šli pobijati drugače misleče ter s tem izzvali razkol takrat ko je bila sloga najbolj potrebna. In ker so v času tuje zasedbi šli osvajat oblast z orožjem ter s tem izzvali dodatne žrtve v narodu, ki za osvoboditev od tujih zavojevalcev niso bile potrebne.

        • Pri začetkih vaških straž je kot temelj motiv, kot praviš, silobrana. Lokalnega, varovanja življenj in premoženja družine in ožjega, predvsem vaškega okolja. Domobranstvo, recimo v letu 1944 je pač najprej nekaj drugega. Je vojaško organizirana protirevolucija, je torej oborožena ideološko-politična sila, ki s pomočjo okupatorja brani nek svoj svet v smislu politične vizije in ureditve. Po vsebini gre torej za taktično kolaboracijo.

          To je logična izpeljava, v okviru katere je te enote razumela in tretirala tudi zahodna zavezniška stran. Seveda je povojno izročanje teh enot v maju 1945, preden so spoznali zgrešenost tega postopanja, komunističnim krvnikom obsodbe vredno.

          • Domobranstvo je le nadaljevanje vaških straž v času nemške zasedbe Ljubljanske pokrajine. Njegova vsebine in poslanstvo je bilo enako kot pri vaških stražah. Učinkovitejša taktična organiziranost pri tem ničesar ne spremeni. Tako pri vaških stražah kot pri domobranstvu je šlo tako za neposredno obrambo življenj v času vojne/okupacije kot tudi za obrambo demokracije po okupaciji pred grozečim komunističnim prevratom. Eno in drugo je bilo takrat možno le s pomočjo oziroma izkoriščanjem okupatorja.
            Zahodni zavezniki so bili glede dogajanja pri nas dezinformirani, poleg tega pa so zasledovali lastne interese. Verjeli so (oziroma so se pretvarjali, da verjamejo) obljubam komunistom, da se partizani borijo zgolj za izgon okupatorjev in da nimajo namena uvesti komunistične diktature po vojni. Kot drugo, zahodni zavezniki so želeli dobiti vojno proti Nemčiji s čim nižjimi lastnimi žrtvami, kar pa je bilo mogoče le tako, da žrtve prevzame nekdo drug. Komunisti so bili za zahodnjake koristni, ker so bili pripravljeni v svojem boju za oblast proti Nemčiji žrtvovati neomejeno število življenj lastnih narodov, s čimer so prihranili zahodne žrtve. Domobranci so imeli za cilj, da bi slovenski narod izšel iz vojne čim bolj neokrnjen, kar je bilo takrat v nasprotju z interesom zahodnih zaveznikov po čim nižjem deležu lastnih in čim višjem deležu tujih žrtev. Seveda komunistov pri njihovih bojaželjnosti proti Nemčiji ni vodilo domoljubje, temveč oblastoljubje. Cena za to zahodno varčevanje s svojimi življenji pa je plačala vzhodna Evropa (vključno s Slovenijo), ki je po vojni padla pod komunistično nadoblast, ob tem da je že med vojno dala največ človeških žrtev.

          • Ni razloga, da bi bili zahodni zavezniki v tem smislu dezinformirani. Prav oni so med vojno v svojem centru gostili kralja in vlado v eksilu, med katero so bile vodilne politične osebe takratnega slovenskega demokratičnega tabora in to predvsem SLS. Razen tega so zavezniki redno pošiljali med vojno na ozemlje države svoje vojaške misije, ki so njihove oblasti obveščale o situaciji. Torej, slabe informiranosti jim ne moreš pripisovati. Kvečjemu slabo presojo, kar pa je seveda diskutabilno.

          • Če veš kako zvit je bil Tito, potem tudi te možnosti ne gre izključiti.
            Ker pa so spoznali zgrešenost izročanja jih ravno zato ne moremo obsojati.

          • Za obsodbo kolaboracije pa je nujno gledati v kontekstu izdaje. Sicer je kolaboracije kriv vsak zdravnik, ki pomaga ranjencu sovražne vojske.

          • Po Hipokratovi prisegi ga poklicna etika zavezuje prav k obratnemu – da pomaga in to z enako zavzetostjo kateremukoli ranjenemu katerekoli strani v vojni.

          • Ni postava. Je višja instanca od postave. Če gre postava mimo nje je upravičen in pravno garantiran ugovor vesti.

          • Zdravko .. “Ker pa so spoznali zgrešenost izročanja jih ravno zato ne moremo obsojati”
            ———
            ????

          • IF, zakaj mi maješ argument, pa sam si malo višje naštel zdravnike!
            In kaj težiš s prisego kot višjo do postave! A si zrel ali si otrok?

            Amelie, ne razumem začudenja. Nehali so izročat. Junija so preklicali ukaz o izoročanju, ko so jim obveščevalne službe sporočile kaj se dogaja. Koga boš torej obsojala? Če bi kljub temu nadaljevali, potem ja, lahko govoriš celo o zločinu.
            Pa kaj ste sami svetniki tukaj? Vsi brez greha, vsi sodniki nebeški!?

          • Kaj je otročjega v tem, če zdravnik poklicni kodeks in deontologijo ( ki ima osnove v Hipokratu) postavlja nad zakonodajo. Seveda, da bo nujno zdravniško pomoč nudil komurkoli, ne glede na to ali je zavarovanec ali ne, vojak lastne ali vojak sovražne vojske. Seveda ne more zakonodaja od njega izsiliti, da v nasprotju s Hipokratom prekinja ali uničuje življenje, namesto da bi se boril za njega. Glede splava ali evtanazije velja ugovor vesti, če je zapisan v ustavi ali če ni.

          • Zdravko ..
            Pravzaprav dolgujem odgovor obema, tudi IF-u. Zgoraj navaja da se zaveznikom ne more pripisat slabe informiranosti, kvečjemu slabo presojo.
            Kot da to kaj spremeni. Saj gre vendar za veliko število nedolžnih žrtev. Tudi če gre za slabo presojo, so še vedno odgovorni da se niso dovolj pozanimali, morda pa se celo niso hoteli, če je šlo za njihove interese in so tiščali glavo v pesek.

          • Seveda je otročje, da neko akademsko prisego postavljaš nad postavo.

            Amelie, odgovornosti za likvidacije Angleži nimajo. Ne vem, zakaj tega ne razumeš. S preklicem ukaza o vračanju pa sploh ne več. Če tega preklica ne bi bilo, bi se lahko pogovarjali tudi o tem. Tako pa ne. Lahko pa rečeš, da so se “izvlekli ven”. O tem ne vem in ne sodim. Glede na razmere so ubranili čast.
            O Titovi depeši “nitko ne sme da jih dira”, pa nič. Da je to pomenilo “likvidirajte jih”, pa nič. Slovenci smo strupeno nagnjeni k obsojanju vseh, samo ne ta pravih. V vsem gledamo samo korist.

            O prevarantskem zakonu o popravi krivic tudi nič. Ljudje so duše prodali za nekaj evrov, misleč da delajo pravično stvar. Ampak, ker gre za evre, je vse vredu.

          • Zdravko, kaj nič ? To, da so za likvidacije odgovorni “naši”, s Titom na čelu, to vemo.
            Govora je bilo, zakaj so se zavezniki obnašali tako kot so se.

          • Zavezniki so imeli na grbi milijone ljudi. Tito je predstavljal uradno oblast. Tako si je izpogajal vrnitev teh ljudi nazaj. Da je šlo za lažne pretveze se je pokazalo potem. In Angleži so takoj junija izdali ukaz o preklicu vračanja.
            Titova oblast ni dajala vtisa, da je pred njo treba bežati da si rešiš življenje. Sploh ne tako masovno. Jaz verjamem, da si angleži niso mogli niti predstavljati, da bo prišlo do takšnega pokola.

      • Po tvoji logiki bi morali komunisti kaznovati sami sebe, saj so na začetku vojne oni kolaborirali z nacisti.

  11. Okupacija de facto pomeni nasilni prevzem oblasti zoper voljo večine prebivalstva. Prav to so naredili komunisti in ljudi oropali svobodnega mišljenja, lastnine idr. svoboščin.

    Vsak svobodoljuben človek se je moral temu upreti, čeprav se mnogi niso upali ali hoteli javno fizično zoperstaviti.

  12. Po pravni definiciji komunisti niso imeli nobene pravne podlage ne za kakršno koli ukrepanje proti domobrancem po vojni, ne za boj proti domobrancem med vojno.

    Stara Jugoslavija itak ni več obstajala, nove pa še ni bilo.

Comments are closed.