Zabava za rojstni dan

28

Kaj imata skupnega ena najbolj znanih absurdnih dram 20. stoletja izpod peresa Harolda Pinterja in rojstnodnevna zabava ljubljanskega nadškofa, o kateri se je nedavno razpisal eden slovenskih dnevnikov? Upajmo, da nič. Čeprav se zdi komu v kriznih časih misel na katoliškega škofa, ki se v razkošni vili baše s kaviarjem in se naliva s pregrešno drago kapljico, absurdna. Za večino pa taka podoba itak potrjuje stereotipno predstavo cerkvenih dostojanstvenikov, kakršno spodbujajo tudi različne filmske scene, recimo legendarni Stevo Žigon kot ljubljanski škof  v nadaljevanki o Trubarju ali v zadnjih letih španski Favnov labirint.

Cerkev ni samo za ene

Samo po sebi prijazno druženje škofov z bogataši, vplivneži in mogočneži ni nič pregrešnega. Osebno nimam predobrega mnenja o nekaterih prelatih z Zahoda, ki demonstrativno nočejo stanovati v stoletnih škofovskih dvorcih, se oblačijo tako rekoč v raševino in se posvečajo zgolj obrobnim skupinam v družbi. Takšnemu ravnanju botruje enako zožena podoba sveta, kot bi bila, če bi kdo stavil zgolj na ubadanje s premožnimi. Jezus sam se v takšno past ni ujel. Res je kazal posebno naklonjenost revnim, ponižanim in razžaljenim in jih postavljal na pomembno mesto v svojem delovanju. Ampak njegova pozornost razen njim ni veljala samo cestninarjem, ki nikakor niso mogli veljati za revne, in “grešnicam v mestu”, ki niso bile nujno brez sredstev za kruh in mleko, ampak tudi lokalnim vplivnežem, kakršen je bil Simon Gobavec. Rekel bi celo, da je Cerkev v zahodnem svetu v zadnjih desetletjih odgnala veliko vernikov, ker se ni znala primerno odzvati na dvig njihovega standarda, ko je bil še čas.

Toda tisto, kar je za Jezusov odnos do bogatih in vplivnih bistveno, je, da je znal ohraniti do njih zdravo distanco. Kot je bil kdaj strog in zahteven do preizkušanih, ni imel v komunikaciji z družbenimi privilegiranci nikdar dlake na jeziku.

Steber družbe za vsako ceno?

In tukaj postanejo druženja cerkvenih dostojanstvenikov z enako skupino ljudi v današnjem svetu zlahka problematična in se zlahka približujejo absurdnosti Pinterjevega gledališča. V primeru seveda, da člani cerkvene hierarhije začnejo meniti, da je edino pravo mesto zanje med drugimi pomembneži, med “stebri družbe”, z brezdomci in povprečnimi državljani pa obedujejo le zaradi lepšega. Ljubljanskega nadškofa bi glede na vse, kar o njem vemo, težko obtožili takšnega odnosa.

Zaskrbljujoče pa je nekaj drugega. Nekaj, kar blejske zabave ne veže le s Pinterjem, marveč še bolj s slovenskim dramatikom Cankarjem. Že bežen pogled na seznam gostov, ki naj bi jih nadškof celo sam izbral, razkrije, da gre v bistvu za listo velikih zagovornikov t. i. “nacionalnega interesa” v podalpskem pomenu te besedne zveze. Kar je slab znak. Saj kaže, da se cerkvena hierarhija pri nas ne more, noče ali ne zna izviti iz primeža zgrešenih navezav na slovenski model tovariškega kapitalizma iz devetdesetih, ki spet koreninijo v nekaterih zelo starih postulatih delovanja Cerkve na Slovenskem. Da hoče očitno po vsej sili biti steber družbe med drugimi (nezdravimi) stebri družbe, kjer se da z igranjem na karto ohranjanja domnevne nacionalne zlatnine, srebrnine ali pločevine relativno udobno ohranjati status avtoritete, je za hierarhijo dolgoročno slabo že zato, ker ji onemogoča pošten in globok pogled v preteklost in jo tudi v sedanjosti postavlja v precej čuden položaj. Pravzaprav v natanko takega, kot ji ga mnogi stereotipno pripisujejo. Dejansko jo prav želja biti “steber družbe”, kot so vsi okrog nje, izloča kot relevantnega družbenega igralca. Če bi bilo omenjeno glavno sporočilo druženja na Bledu, bi bilo precej klavrno in globoko absurdno.

Foto: Šilcportal


28 KOMENTARJI

  1. Zelo, zelo in še enkrat zelo kočljiva reč. In še enkrat kočljiva več, če poslušamo “Pogovor o” z dne 2. januarja na spletni strani http://audio.ognjisce.si/oddaje/Pogovor_o/po_2013_01_02_nadskof_Stres.mp3?l=8&m=1 , kjer gospod nadškof zelo lepo brani krivdo cerkvenih dostojanstvenikov v mariborskem finančnem škandalu.

    Pa še prilika, v kateri se Jezus druži z grešniki:

    Prišel je v Jeriho in šel skozi mesto. Tam je bil mož, Zahej po imenu. Bil je višji cestninar in bogat človek. Poskušal je videti, kdo je Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo. Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.« In takoj je splezal dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali in govorili: »Ustavil se je pri grešnem človeku!« Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: »Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno.« Jezus pa mu je rekel: »Danes je v to hišo prišlo odrešenje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.« (Lk 19, 1-10)

    Upajmo, da se je nekaj podobnega zgodilo tudi v Škrabčevi vili na Bledu.

  2. PRVOTNO se je g.ŠKRABEC zelo rad družil s kakšnim ŠKOLJČEM , SENICO ! Očitno je g . ŠKRABEC dojel , da v višjo sfero umnosti lahko dosežeš , če se družiš z resničnimi izobraženci !
    NAJ uporabim rek nekega bahatega , prepotentnega LDS- ovca , člana “LIONS-a” , da od siromaka lahko dobiš samo garje ali pa uši !

  3. Ja, to je žalostno. Mi smo edina država na svetu kjer so cerkvene šole zasebne. Posvod so javne. Saj zasebne ne morejo biti.

  4. G. Maver, ne vem zakaj problematizirate, s kom se nadškof druži. Navsezadnje lahko na stvar pogledamo tudi z druge strani. Tudi ‘nacionalni interesarji’ se družijo z nadškofom! Jaz bi rad videl Janšo v družbi Kučana v sproščenem polemičnem pogovoru. Seveda Kučan na kaj takega ne bi nikoli pristal, razen če bi imel od tega velike koristi. Velik problem v Sloveniji je zaprtost določenih ‘krogov’, ki mislijo, da so v stiku z božansko energijo. Mi ne potrebujemo mafije, jo imamo malone uradno. To, kar počne Stres (predpostavimo, da je vse res, kot je tukaj predstavljeno), se mi zdi prav. Zelo prav. V tej sproščenosti je tudi nekaj duhovitosti, ki jo v Sloveniji že kronično primankuje. Čas je, da se odpremo in se po potrebi politiki in drugi poklicani začnejo nesramno kregat(ne kot zdaj, ko so scenariji prepirov vnaprej napisani … da o teatru kakšne Bratuškove ali Kociperjeve niti ne govorim).

    • Mislim da tu ne gre za to, “s KOM” se druži, ampak bolj “KAKŠNA” je ta druščina in kakšen vtis se daje.

    • Verjetno ni kristjana, ki ga ne bi razveselila novica, če bi nadškof prelomil in delil kruh s Kociperko in Bratuškovico.
      Žal pa tudi pomanjkanje odzivov udeležencev slavja potrjuje pomanjkanje sproščenosti, duhovitosti.
      Očitno je šlo namreč za zasebno srečanje, sicer bi upravičeno pričakovali, kaj so dobrega in pametnega sklenili, zato je vsako moraliziranje še posebej odveč.
      Za nadškofa smo lahko le veseli in spodobi se, da ga je gostitelj razvajal. Spomnimo se le prilike, ko Juda, ki je imel denarnico, očita Jezusu, da bi lahko dišavno olje, s katerim mu je Marija mazilila noge, prodali in denar razdelili ubogim. Ker pa ga Jezus zavrne, da imam uboge vedno pred sabo, njega pa nima vedno, in ker Zdravko upravičeno toži, da ko gre zares, je treba tudi kaj reči,le še Bogu hvala za kardinala Rodeta.

  5. Vedno je bilo to problematično. Kot nekoč, ko je Vidmar gostil cerkveno gospodo. Naj se gostijo, samo ko gre zares, je treba tudi kaj reči. Poglejmo samo kako kardinal Bozanič brani starše?! Pri nas pa nič od nule.

  6. Je že tako, da ljudje svoje okrogle obletnice radi malo bolj proslavimo. Celo upokojenci nižjega ranga, se temu ne odrečemo, seveda v okvirju svojih zmožnosti.

    Zanimivo pa je kakšni dvoličneži smo; če bi g.Stres sam plačal zabavo, bi vpili zakaj se ob vsej naši revščini to upa privoščiti. Ko mu jo je plačal g. Škrabec nam pa zopet ni prav.

    Naj omenim še to, da g. Škrabec ni tajkun in je premoženje pridobil z delom in sposobnostjo, zato ga ima pravico uporabljati po svoji presoji.

  7. Članom slovenske Cerkve, predvsem pa njenim voditeljem, manjka »evangeljske drznosti in smelosti«. Za to je potrebno posedovati Duha. Za Cerkev, katera se zaradi svojega blagostanja in družbenega statusa odreka večnemu posredništvu med človekom in Bogom, je edina možna rešitev temeljita prenova v smislu popolnega izničenje. Le tako bodo nekoč vzniklile nove mladike na starodavni Trti.

  8. Odlično spraševanje vesti ob zelo žalostnem dogodku za javno moralo in pravno državo!
    Kdo še ogroža slovensko demokracij? Mogoče srečanja sorodnih duš?
    Nadškof Stres v blejski vili Janeza Škrabca gostil tudi Boruta Pahorja in šefa policije.
    Na zasebnem sprejemu v čast 70. rojstnega dneva Antona Stresa v blejski vili Janeza Škrabca so nadškofu nazdravili predsednik države Borut Pahor, direktor policije Stanislav Veniger, predsednica NSi Ljudmila Novak, Marko Pogorevc in več gospodarstvenikov, tudi iz državnih podjetij.
    http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/nadskof-stres-gostil-tudi-boruta-pahorja-in-sefa-policije
    Pogreb slovenske »elitne« javne morale, koma pravne države, zakuska pa je uspela?
    Nadškof Stres v blejski vili Janeza Škrabca gostil tudi Boruta Pahorja in šefa policije-Pogreb slovenske »elitne« javne morale, koma pravne države, zakuska pa je uspela? Sram in strah me je! Sram in strah me je!

  9. Kako je v resnici obogatel Janez Škrabec
    26 Februar, 2012 – 09:59
    Tekst: Silvester Šurla | Foto: Bobo
    Kdo je človek, ki je v Slovenijo na počitnice pripeljal beloruskega samodržca Aleksandra Lukašenka in mu organiziral pogovor z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom? Na ustanovnem sestanku Foruma 21 v Štihovi dvorani Cankarjevega doma leta 2004 se je posedel v drugo vrsto, le streljaj od predsednika kapitalsko najbolj močnega društva v državi. S kakšnimi posli se dejansko ukvarja Janez Škrabec, direktor družbe Riko?

    Škrabec velja za zgodbo o uspehu. Mediji veliko pišejo o njegovi fundaciji, ki nosi ime največjega slovenskega jezikoslovca patra Stanislava Škrabca in o etnološkem muzeju na prostem, Škrabčevi domačiji v Ribnici, malo manj ali sploh ne se piše o izvoru njegovega premoženja in o njegovih poslih na vzhodu, predvsem v Rusiji. Škrabec ni obogatel z montažnimi hišami (podjetje Riko hiše poslujejo z izgubo), pač pa s posredniškimi posli, večinoma s tovarno AvtoVAZ, znano po proizvodnji avtomobilov znamke lada.
    Podjetje Riko je vrsto let z Avtovazom poslovalo na način t.i. barterske pogodbe. Stroje in tehnološko opremo za proizvodnjo avtombilov, ki jim je dobavlja Riko od slovenskih, nemških, italijanskih in avstrijskih proizvajalcev, jim je Avtovaz plačeval z ladami. Te naj bi, tako Škrabec, takoj prodali njihovemu off-shore podjetju, s sedežem na Cipru in šele to naj bi potem Riku izplačevalo finančna sredstva za dobavljene stroje. Vrednost poslov med Rikom in Avtovazom se je gibala okoli 40 milijonov dolarjev letno.
    Po poročanju ruske komercialne televizije NTV leta 2004 Riko dejansko sploh naj ne bi izvažal lad v Ukrajino, pač pa naj bi se v lukah Odesa in Iljičevsk zgolj zamenjali dokumenti, avtomobili pa naj bi šli nazaj v Rusijo, kjer jih naj bi prodajali po ruskih cenah. Navajali so primer modela »štirice«, ki jo naj bi Avtovaz Riku prodajal za borih 1700 dolarjev, medtem ko njena tržna vrednost znaša štiri tisoč dolarjev. Razlika 2300 dolarjev naj bi bila Rikov dobiček, ki naj bi v zameno, tako NTV, petnajstim vodilnim menedžerjem Avtovaza vsako leto plačeval počitnice v Sloveniji in jim najmanj dvakrat letno organizirati kulturne prireditve.
    T.i. reeksport avtomobilov si naj bi na začetku svoje poslovne kariere izmislil iz Rusije emigrirani oligarh Boris Berezovski. Škrabec je trdil, da Riko pri reeksportu avtomobilov ni imel nobene vloge, da niso vedeli po kakšnih poteh so se te lade potem prodajale, kar tudi naj ne bi bila njihova stvar in se mu zato zadeva s pravnega vidika zanj in za Riko ne zdi sporna. Barterska pogodba z Avtovazom je bila leta 2003 prekinjena, tako, da Riku po novem za dobavljene stroje plačujejo v denarju in ne več z ladami.
    —————————————————————————————————————-
    REPORTER-27.febr.2012. –citati:
    Leva in desna Slovenija prosita nebesa, da beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka ne bi doletela enaka usoda kot Moamerja Gadafija. Sicer bo stomilijonski posel Janeza Škrabca v Belorusiji tako žalostno končal kot nekaj let prej večstomilijonski posel Ivana Zidarja.
    Dr. Boštjan M. Turk v kolumni piše:
    Spomnili smo se, da je leta 1945 na novo komponirana oblast v javnem prostoru fizično iztrebila vse nosilce vrednot, ki jih je prinašalo meščanstvo, krščanstvo ali zahodna civilizacija.
    Leta 1948 so s prav tako vnemo pospravili še svoje vrste: zadnja sled načelnosti, pripravljenosti žrtvovati se za komunistično idejo, najsi je bila še tako sprta z zdravo logiko, je umrla na Golem otoku. Kar je ostalo, je bila drhal ( Ivan Cankar, Hlapci ), ki pa je vedno razumela, da je načelnost ovira na poti lagodnega življenja privilegijev.
    Ribniški »kulturnik« Janez Škrabec, ki lobira zoper gospodarske sankcije EU proti najbolj nedemokratični državi v bližini, to pa počne zaradi lastnih finančnih interesov, je čisto zadnji primer te »prakse«.
    REPORTER-27.febr.2012.

  10. ZA OSVEŽITEV SPOMINA
    Finance, 14.11.2012
    Črna Luknja v Rusiji
    Kaj vse je narobe s poslom v Rusiji, pri katerem je Andrej Lovšin sodeloval z Janezom Škrabcem oziroma družbo RIKO, je pokazala posebna revizija, ki jo je izdelal KPMG. Glavni očitki, o katerih smo pisali že pred tremi leti, so
     Intereuropa je zemljišče za logistični center kupila od Konstantina Aleksandroviča, direktorja družbe RikoMAŠ. Za zemljišče je plačala 35,1 milijona evrov. V Rusiji so se primerljiva zemljišča po podatkih KPMG med 15 in 19 milijoni evrov.
     Vsaj del kupnine za zemljišča, slabih 25 milijonov evrov, je bil nakazan na račun, odprt pri LTG Banki v Lichtensteinu. Nadzorniki Intereurope so na podlagi tega sumili, da je bila veriga nakazil daljša.
     Gradbena dela so bila sprva ocenjena 46,3 milijona, nato je bila njihova vrednost ža slabih 105 milijonov evrov. Intereuropa je pogodbo o izvedbi gradbenih del z družbo RIKO podpisala julija 2007. Podpis je bil opravljen potem, ko so dela na centru že potekala. RIKO opravlja tudi nadzor nad izvedbo naložbe.

    DNEVNIK, 20. november 2012:
    Na koprskem sodišču pa se nerazumno dolgo vleče tudi kazenski pregon zoper Andreja Lovšina, ki so ga koprski kriminalisti zaradi suma zlorabe položaja in prekoračitve pooblastil v zvezi s preplačano naložbo v logistični terminal Čehov v Rusiji že leta 2008 kazensko ovadili.
    Kazenski pregon za Lovšina torej traja že dobra štiri leta, kdaj bo obtožnica postala pravnomočna in kdaj bo sklican predobravnavni narok, pa prav tako še ni mogoče predvideti. Potrebno bo torej počakati vsaj še nekaj časa, preden bo Lovšin na sodišču pojasnjeval, zakaj je v logistični center v Čehovu mimo vednosti in soglasja nadzornega sveta vložil trikrat več denarja, kot bi smel, in naložbo na koncu podražil na 150 milijonov evrov. Vse posle v Rusiji je za Intereuropo opravila družba Riko, ki je v solasti poslovneža Janeza Škrabca. Ta je Lovšina tudi spodbujal, naj se loti gradnje logističnega centra v Čehovu, kasneje pa se je izkazalo, da je s pregrešno drago naložbo Intereurope največ zaslužil prav Škrabec. Vse projekte in gradbene posle v Rusiji je za Intereuropo izpeljalo prav Škrabčevo podjetje Riko, poleg tega je tudi zemljišče v Čehovu Intereuropi za 34 milijonov evrov prodal nekdanji direktor družbe Riko v Moskvi Konstantin Belousov. Intereuropa je del kupnine, kar 24 milijonov, nakazala na račune v Liechtenstein, po neuradnih podatkih pa naj bi velik del tega denarja nato dobila tako Škrabec kot Lovšin, kar pa slednji odločno zanika.

    DNEVNIK, 03.01.2013:
    Torej drži, da je imel od tega preplačanega projekta korist le Škrabčev Riko?
    Idejni oče omenjenega projekta in lastnik glavnega izvajalca del, Janez Škrabec iz Rika, meni, da odločitev o prodaji Čehova ni dobra.
    Glede na vlogo družbe Riko v tem projektu je skrajno neokusno, da gospod Škrabec komentira strategijo Intereurope. Riko je namreč s svojimi zaposlenimi v tem projektu nastopal v več vlogah. Najprej je direktor družbe Riko Mash Intereuropi za 35 milijonov evrov prodal zemljišče, ki ga je le tri dni pred tem kupil za 10 milijonov. Nadalje je Riko projektiral logistični center, bil je glavni izvajalec in pa tudi nadzornik del, kar je z vidika stroke nedopustno. Za vse te storitve je Intereuropa Riku in direktorju družbe Riko Mash plačala skupno okoli 140 milijonov evrov.
    Torej drži, da je imel od tega preplačanega projekta korist le Škrabčev Riko? Intereuropa zagotovo ne. Iz javno dostopnih podatkov je mogoče razbrati, da je letni promet skupine Riko v letih 2008 in 2009 znašal okoli 80 milijonov evrov, v letih 2010 in 2011 pa okoli 40 milijonov evrov. Te številke jasno kažejo, da je več kot 100-milijonski posel z Intereuropo družbi Riko pomenil v tem obdobju bistven del prihodkov. Ob teh dejstvih postane jasno, zakaj je Škrabec bil in še vedno je eden glavnih zagovornikov tega projekta.
    http://www.dnevnik.si/ljudje/ernest-gortan

  11. “Dejansko jo prav želja biti “steber družbe”, kot so vsi okrog nje, izloča kot relevantnega družbenega igralca. Če bi bilo omenjeno glavno sporočilo druženja na Bledu, bi bilo precej klavrno in globoko absurdno.”
    Žalostna resnica?

  12. ŠKRABEC , če se ne motim , je sin od partije protežiranega in postavljenega direktorja , torej mu je bila ” uspešnost ” položena v zibko ! Torej neki ŠKRABEC le ni uspel ” nadmudriti ” , nategniti kakšnega RUSA , ampak sta družno robutala , ožemala našo SLOVENIJO !

    SICER PA HVALA G , MIHIČU ZA OSVEŽITEV ZGODBE !

  13. Brigadir Andrej Lovšin je kot predstojnik VOMA zelo dobro opravil svoje delo v kritičnih trenutkih osamosvojitev, bil je nadpovprečno delaven, vesten in lojalen, seveda Peterletovi vladi in ministru Janezu Janši. Tako je nekako zapisal celo levi DNEVNIK.
    Potem se je spajdašil z Janezom Škrabcem, kar je bilo očitno usodno.
    Medtem se je Janez Janša javno na TV odpovedal brigadirju Lovšinu.
    Vse kaže, da sedaj z vso vnemo podpira svetovnega “filantropa” Janeza Škrabca in njegovega prijatelja beloruskega diktatorja Lukašenka. NSi pa to seveda močno podpira!
    Zakaj? Kolikšna je cena? Kam to pelje?

  14. KOT se je govorilo po LUBLJANI , imajo nekateri od omenjenih akterjev svoje žene ob sebi zgolj za okrasek !

Comments are closed.