Za zrelo politiko potrebujemo zrele politične stranke

16

Stranke se "parkirajo" v parlamentPrihajajoči kongresi so priložnost za preobrazbo političnih strank na poti k zrelosti

Zadnje obdobje je obilo govora in pisanja o preobrazbi podjetij, več o lastninski in manj o poslovni preobrazbi, nekaj o preobrazbi javnega sektorja in nič o potrebni preobrazbi političnih strank.

Ker so politične stranke pretežno financirane iz državnega proračuna, so del javnega sektorja, torej tudi one kot ves javni sektor in gospodarstvo potrebujejo preobrazbo. Za njih veljajo enaka vprašanja: Kdo so naši volivci? Kaj jim ponujamo? Po katerih komunikacijskih kanalih? V kolikšni meri so volivci zadovoljni z našimi izdelki in storitvami? Ali naši izdelki in storitve rešujejo dejanske probleme, trenutne in strateške? Ali imamo ustrezne vire, človeške in finančne za udejanjanje ciljev? Ali imamo primerne načrte? Ali smo ustrezno organizirani za zadane cilje? Ali imamo prave vodje za doseganje teh ciljev?

» V 21. stoletju bodo vodilne tiste države, ki bodo prve prenesle metode zagotavljanja učinkovitosti v javni sektor.« Peter Ferdinand Drucker (1909 – 2005), utemeljitelj sodobnega upravljanja, v »Izzivi za vodstva v 21. stoletju«.

Svoje neuspehe politične stranke opravičujejo z zunanjimi dejavniki in se ne sprašujejo, ali imajo res izdelke in storitve, ki volivce zanimajo. Pri tem se ne razlikujejo od gospodarstva, ki je tudi napačno osredotočeno na zunanje dejavnike in razmišlja, kaj mora država narediti, in manj na to, kako bo samo izboljšalo kakovost svojih izdelkov in storitev ter svojo učinkovitost, tako da bo postalo mednarodno konkurenčno.

Tako kot gospodarstvo in javni sektor tudi politične stranke na političnem trgu ponujajo svojim odjemalcem – volivcem svoje izdelke in storitve (programe, zakonske predloge, sklepe, stališča itd). Če odjemalci niso zadovoljni z izdelki in storitvami podjetja, začnejo kupovati izdelke drugega podjetja. Enako velja za politične stranke. Če volivci niso zadovoljni z izdelki in storitvami ene, je povsem naravno, da volijo drugo. Tako kot pri podjetjih, volilni rezultati političnih strank niso odvisni samo od trženja, to pomeni od načina ponujanja, ampak tudi od tega, kaj politične stranke ponujajo.

Uspeh političnih strank ni odvisen samo od tega – KAKO ponujajo, ampak tudi od tega – KAJ ponujajo. Kakovost obojega je posledica faze življenjskega cikla, v katerem so stranke.

Vzroki za upad zaupanja volivcev do političnih strank so po mojem mnenju predvsem strukturne narave in so posledica tega, da politične stranke še vedno niso nadgradile svojega delovanja iz časa ustanovitve in ne naredile preskoka v profesionalno vodene stranke, organizirane okrog programa, kar bom pojasnil po pristopu upravljanja življenjskega cikla organizacije dr. Ichaka Adizesa.

Tako kot vse organizacije gredo tudi politične stranke skozi faze v življenjskem ciklu. Za preskok na naslednjo raven delovanja politične stranke je treba razumeti naravo življenjskega cikla. Glede na značilnosti posamezne faze, njihove normalne in abnormalne probleme, ki jih opisuje dr. Ichak Adizes v svoji knjigi Managing Corporate Lifecycle, lahko vsaka politična stranka, če želi, postavi diagnozo svojega stanja in definira ukrepe za svoje boljše delovanje, boljšo ponudbo svojim volilnim skupinam in s tem boljše volilne rezultate ter posledično boljše delovanje celotne države. Značilnosti faz:

Otroštvo. Od besed k dejanjem. Časi romance in entuziazma po ustanovitvi izginjajo. Pojavljajo se realni problemi, kadrovski in finančni. Stranka v tem obdobju je v stalni krizi, rešuje problem za problemom. Ustanovitelj je preobremenjen, saj noče delegirati odločanja drugim (»to je moj otrok«). Ključni problemi te faze: vodenje brez izkušenj, spreminjanje voditeljskega sloga po stiku z realnostjo (evropsko komisijo, finančnimi institucijami), spreminjanje usmeritev (sprejemanje ukrepov drugih za svoje) in redefinicija uspeha, učenje iz napak in ne iz izkušenj, ni delegiranja in ni poročanja. Verjeten je propad stranke, če ustanovitelj zgubi kontrolo nad svojo stranko ali se ne čuti več poistoveten z njo.

Dajmo-Dajmo. Aroganca z velikim A. Prvi volilni uspehi vodijo k aroganci. »Mi že vemo, kako je treba.« Voditelj vodi stranko po intuiciji. Računa na stalni čudež pri vsakih volitvah. Politična stranka zaide v probleme, ker želi naslavljati vse volivce. Stranka je organizirana okoli pomembnih članov. Nekateri mislijo, da so nepogrešljivi (le vodstvo se menja, podstruktura ostaja ista). Ključni problemi te faze: volilni uspeh povzroči aroganco vodstva, njegovo odtujenost od baze, neupoštevanje stroke, pojavijo se ‘ploskači’ okoli predsednika stranke, stranka ima slabo finančno kontrolo, vse to ima za posledico dezintegracijo odborov in neaktivnost članov ter prehajanje članov kot tudi volivcev v druge politične stranke. Možen je propad stranke – past ustanovitelja. Stranka lahko propade, če ustanovitelj noče postaviti profesionalnega vodstva in mu predati pooblastil (kar se zanimivo kaže tudi kot glavni vzrok za propad malih podjetij).

Odraščanje. Konflikt z velikim K. Stranka se skuša emocionalno ločiti od ustanovitelja (svojega očeta) in njegovega sloga vodenja ter želi odrasti. Gre za emocionalno ponovno rojstvo stranke. Gre za »mi proti njim«. Za tiste, ki zagovarjajo obstoječ način delovanja, proti onim, ki so za spremembo. Zaznamujejo jo številni neproduktivni sestanki in interni prepiri (anonimke). Ključni problemi te faze so: stranka se ne more otresti vpliva ustanovitelja, ustanovitelj ne prizna neodvisnosti stranke (strici iz ozadja), nagrajuje se napačne vzorce vedenja (nerazumni meteorski vzponi posameznikov), nasprotje med osebnimi cilji in cilji stranke. Posamezni organi stranke obstajajo samo na papirju. Vrednote in programi so med seboj nekonsistentni. Stranka skuša spremeniti način delovanja, a hkrati išče karizmatičnega vodjo – klon ustanovitelja. Prisotna je nizka morala članstva. Možna je ločitev. Notranji spori lahko postanejo tako intenzivni, da stranka razpade v dva ali več delov.

Zrelost. Stranka naredi, kar obljubi. Gre za optimalno, a nestabilno stanje v življenjskem ciklu politične stranke. Doseženo je ravnovesje med pravili in vsebino. Med nadzorom in fleksibilnostjo. Voditelji delajo to, kar obljubljajo. Zavestna osredotočenost na volilne skupine. Definirana in delujoča organizacijska struktura. Stranka ni predmet menjajočih želja predsednika. Člani stranke verjamejo, da je pomembno to, kar delajo. Stranka ne daje obljub za privabljanje novih volivcev, ampak pridobiva nove volivce, ko naredi za njih kaj koristnega. Stranka ima institucionaliziran nadzor delovanja (ključnih odločitev ne sprejema predsednik sam, ampak organi stranke po premisleku na podlagi stroke).

Življenjski cikel organizacije zaznamuje odnos med podjetnostjo in pravili. Če je več prvega, je to rastoča organizacija. Če je več drugega, je to starajoča organizacija. Prevladovanje vpliva kontrolnih funkcij (računovodstvo, pravna služba) pomeni staranje organizacije. Enako velja za državo.

Potrebne aktivnosti za izboljšanje delovanja politične stranke:

Osredotočenost na volivce. Volivec je kralj. Tako kot podjetje stalno analizira potrebe in navade kupcev ter jim prilagaja svojo ponudbo, bi morala tudi politična stranka redno analizirati volilno telo s pomočjo metod javnomnenjskih raziskav ter na tej podlagi spreminjati svoje volilne programe v skladu s svojimi vrednotami. Definirati bi morala platno vrednostne ponudbe oz. volilni model za vsako ciljno skupino volivcev (kaj jim ponuja, po katerih komunikacijskih kanalih, s katerimi organizacijami pri tem sodelujejo, od kod so finančna sredstva itd.). Ali stranka ponuja, kar je v glavah vodstva, ali ponuja, kar volivci te politične opcije pričakujejo?

Posluh za svoje članstvo. Največje bogastvo stranke so njeni člani. Tako kot odlična podjetja stalno udejanjajo predloge izboljšav (zgled za to je avtomobilska industrija, zlasti Toyota) in merijo zadovoljstvo svojih zaposlenih, bi tudi politične stranke morale z vso resnostjo sproti obravnavati predloge svojih članov in simpatizerjev ter redno letno meriti zadovoljstvo članstva ter ustrezno ukrepati.

Načrtovanje svojih aktivnosti. Od odzivnosti k načrtovanemu, od »biti proti« k »biti za«. V gospodarstvu imajo najboljše družbe zapisane vrednote, strateške usmeritve, srednjeročne načrte, letne načrte, redno spremljajo uravnotežene kazalnike poslovanja itd. Če bi želele biti politične stranke uspešne, bi morale delati enako. Zapisane bi morale imeti osnovne vrednote (v statutu), oblikovane strateške usmeritve ter na osnovi tega volilne programe za vsako ciljno skupino, ki jo naslavljajo, tako kot je to običajno za skupine v evropskem parlamentu (na primer EPP Manifesto in EPP Platform).

Odločitve na osnovi stroke. Profesionalizem in ne vsak se spozna na vse. Kot vedo povedati naši evropski poslanci, pri delu v odborih evropskega parlamenta najprej stroka predstavi možnosti in šele potem pride do političnega odločanja. Za boljšo vsebino svoje ponudbe bi morale politične stranke ustanoviti svoje strokovne svete iz strokovnjakov te politične opcije ter imeti strokovne odbore, enako kot jih ima DZ. Njihova naloga bi bila svetovanje izvršnemu odboru stranke pri sprejemanju političnih odločitev in svetovanje poslanski skupini pri predlogih zakonov ter sklepov v odborih. V primeru, da je stranka v vladi, pa bi svetovali tudi ministrom in državnim sekretarjem. Tako bo delovanje stranke in tudi države boljše ter bo manj neprestanih popravkov zakonov. Ali je dovolj človeških in materialnih virov za tak profesionalen pristop?

Zadostni človeški in finančni viri. Preveč poglavarjev, a premalo Indijancev. Razdrobljenost javnega sektorja se odraža tudi pri političnih strankah. Razdrobljenost političnega prostora onemogoča, da imajo politične stranke kritično maso za normalno delovanje v finančnem in kadrovskem smislu. Ni dovolj uglednih in sposobnih posameznikov za vse številne organe stranke in dovolj uglednih strokovnjakov za vse odbore. Slovenski politični prostor se mora konsolidirati po zgledu evropskega. V evropskem parlamentu so samo štiri glavne skupine strank: social-demokratska (PES), krščansko-ljudska (EPP), liberalna (ALDE) in zeleni (evropska stranka zelenih). Torej se bodo morale tudi slovenske politične stranke združevati po tem principu, saj nekatere naslavljajo enake volilne skupine (primer v Nemčiji je CDU/CSU). Študije volilnega telesa kažejo na tako željo volivcev, seveda pa mora biti to tudi želja strankarskih veljakov. Ali imajo tak interes vodilni v strankah? Ali stare osebne zamere to preprečujejo? Ali je interes po osebnih položajih pomembnejši od blagostanja države?

Vodstvo in ne vodja. Izbira vodij na osnovi potrebnih kompetenc. Uspešne sodobne organizacije vodijo vodstva s komplementarnimi znanji in osebnostnimi lastnostmi. Stranke bodo morale narediti boleč psihološki prelom s svojimi ustanovitelji, tako kot je to naredil Microsoft po umiku Billa Gatesa ali Apple po smrti Steva Jobsa. Potrebno bo razmisliti o spremembi načina volitev vodstva političnih strank na kongresih in sestavo njihovih organov. Tako kot na volitvah, bi lahko potekala interna volilna kampanja po lokalnih odborih, kjer bi kandidati predstavili svoje programe in pridobivali njihovo podporo. Kandidirali bi lahko le tisti, ki bi dobili dovolj podpore. Predsednik stranke naj bi bil utelešenje njenega programa in mora biti sposoben nasloviti ciljne volilne skupine. Izvršni odbor naj bo kolegiji kot pri gospodarstvu v smislu matrične organizacije (direktorji poslovnih področij in funkcij), kjer se srečata ponudba za volivce s stroko za posamezna področja, da bo ponudba ustrezna.

Najprej diagnoza, potem organizacijska terapija. Stalni cikel izboljšav – načrtuj, izvedi, preveri, ukrepaj. Poleg razumevanja, v kateri fazi življenjskega cikla je politična stranka, zavedanja svojih normalnih in abnormalnih problemov, bi morala stranka enkrat letno opraviti pregled s strani vodstva, kot ga predpisuje standard ISO, s samoocenjevanjem po modelu odličnost EFQM in oceniti, katere so njene prednosti in kje so potrebne izboljšave, presoditi, ali je to pri voditeljstvu, strategiji, človeških in ostalih virih, ali procesih. Poleg tega bi morala pregledati, kakšne rezultate stranka dosega pri volivcih, članstvu, družbi, svojem proračunu (direktne in posredne meritve) ter definirati načrt izboljšav, kot je to praksa boljših organizacij. Lahko bi popisala procese za izvajanje svojih storitev, določila kazalnike procesov, vzpostavila celovit sistem upravljanja ter se certificirala po zahtevah standarda ISO 9001, kot se pričakuje od gospodarstva in javnega sektorja.

“Če postavimo dobre posameznike proti dobremu sistemu, dober sistem skoraj vedno dobi”, pravita Geary A. Rummler in Alan P. Brache. Njihov koncept in orodja so leta 1988 pripeljala Motorolo do ameriške nagrade Malcolm Baldrige.

Za zrelo slovensko politiko potrebujemo zrele politične stranke. Slabši volilni rezultati od pričakovanih so posledica tudi nepoznavanja stroke upravljanja s strani političnih strank in ne samo zunanjih okoliščin. Za boljše delovanje in posledično boljše volilne rezultate ter večji ugled pri volivcih potrebujejo politične stranke celovito preobrazbo na svoji poti k zrelosti na prihajajočih klavzurah in kongresih.

P.S. Na internetu lahko najdete podrobnosti o upravljanju življenjskega cikla organizacije po metodologiji dr. Ichaka Adizesa, zglede upravljavskih praks ter programe političnih skupin v evropskem parlamentu.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


16 KOMENTARJI

  1. Zanimivo in poučno branje, o čemer skorajda ne piše.

    Menim, da je bistvena lastnost uspešne stranke, da je naravnana na volivce in da ima z njimi neprenehoma odprt sodelovalni in ustvarjalni odnos.

    Pri tem neprekinjenem kontaktu, pristopa tudi do tistih, ki ji po svojem mišljenju niso blizu, saj so kljub temu v bodočnosti možni volivci.

    Uspešnost stranke je odvisna predvsem od uspešnosti njenega vodstva in njenih najvidnejših članov.

    Stranka mora biti naravnana vrednotno.

  2. Teorija. V praksi pa imamo nacionalko in druge mas medije, ki načrtno poneumljajo folk. Kaj potem lahko stori resna stranka ? Zelo malo. Zabit folk ki je velikanska večina v SLO pač bulji v TV, tam pa mu povedo vse kar je NEBISTVENO- RECIMO, DA SO se prevrnili gasilci v Velenju…take mu trobentajo….O sodišču, forumu 21, o Ženevi danes, PA NIČ…
    Ste opazili, da zdaj Finance pisarijo,, kako bi bilo , POSLUH, fajn, če bi bogate Slovence zvabili nazaj v SLo, namreč njihov denar, oni so itak tukaj, da ropajo naprej….UDBA je dala ukaz, da se take pisari…Najprej so “bogatim” držali štango da so vse pokradli, zlasti banke, kjer je bil SVEŽ DENAR ( poznate to iz lasa LDS ????), zdaj pa se delajo, da jih vabijo nazaj….Ja, morda pa so ini tisti, ki denar posojajo po SILNIH obrestih vladi dobrega mirkota…
    Pamet v roke, folk, teorije ne rabimo…
    No, lahko pa NSI in SLS naredita prvi razred o tem, kaj je resna stranka, zdaj sta v vrtcu…

    • “No, lahko pa NSI in SLS naredita prvi razred o tem, kaj je resna stranka, zdaj sta v vrtcu…”

      @Hrvatini-Kdaj bo SDS sploh prilezla v vrtec??!!

      • Mislim, da je komentator Hrvatini mislil ekipo 5+0, ki ima komaj še teoretične možnosti, da zapusti nivo vrtca. Nekoliko resnejši volilni prag, pa bodo izginili. Še posebej, ko bo tisti del desnice, ki jih voli, seštel 1+1 glede arhivov in F21.

  3. Zelo dober tekst.

    Vsako delo je treba opravljati dobro. Posledica socializma je neodgovornost, nenadzor tistih, ki vodijo. Vemo, da so rdeči direktorji zagonili podjetje in dobili v vodstvo drugo podjetje. Ne moremo pričakovati od birokratov, političnih nastavljencev, da bodo dobri lastniki ali dobri managerji. Ne. Bodo pa ostali še vedno “dobri” komunisti.

    Stranka mora biti podjetje.

    Velik del državljanov je besnih na stranke, kar pomeni, da je propaganda komunistov nekajkrat bolj učinkovita kot dela demokratov. A stranke morajo biti, da je konkurenca idej, dejanj in neko zdravo sodelovanje v mejah.

    Glavni problem zakaj tako malo ljudi voli je, da ne verjamejo več, da bo to državo kdo rešil. Nikogar ne vidijo za etičnega in sposobnega voditelja. Drugo je, da je večino zvestih volivcev prav prestrašenih in tesnobnih birokratov javnega sektorja, ki bodo do zadnje branili Stalingrad “socialistične” države.

    Ta tekst je strokoven tekst. Prenaša teorijo podjetij na politične stranke. Kako se morajo obnašati do kupcev, volivcev.
    Do sedaj je bilo samo politična manipulacija in politična korupcija.

    Je pa fino tekst vsakič znova brati v oziru na vsako od parlamentarnih strank posebej. Večino so še vse v otroški fazi, se ne morejo odlepiti o lideraj, čeprav imajo stranke z “novimi obrazi” in ” novimi liderji” znanega lutkarja za seboj.

    Morda sta najdalj prišli v razvoju prav NSI in SLS, ki sta svojo fazo ustanovitelja in liderja že pustili za seboj ( Petrle, Podobniki).

    Glede na zajem DL, PS in SMC mislim in verjamem, da je vsaj polovico teh začetnih volivcev pripravljena voliti pravega sredinca in demokrata. Janše se večina ljudi boji. Veliko dreka je bilo po njem zlitega in vprašanje je koliko je res od tega: ukaz za totalno samomorilski napad na vojašnico Polje, prekupčevanje z orožjem, komunistična in udbovska agenda, Patria itd. Več kot 80% Janše ne bo nikoli volilo.

    Ne znam oceniti koliko ljudi podpira demokracijo, parlament, stranke, svobodni trg, privatno lastnino. Toda konflikt Kučan -Janša nas je pripeljal v to, da imamo 80:20. Mislim, da bi lahko dobili še vsaj 30% iz volilne baze, če bi imeli neko skupino verodostojnih ljudi, ki so v življenju že nekaj pokazali z bazo:
    1. pravne države: reforma sodstva, zakonov
    2. privatizacija vsega, tudi medijev, šolstva in zdravstva
    3. podjetništvo

    • samomorilski napad na vojašnico Polje, prekupčevanje z orožjem, komunistična in udbovska agenda, Patria itd
      ==========
      Ne napadaj človeka v zaporu. Ni pošteno.
      Če pa slučajno imaš prav, in se ljudje po tem odločajo, potem lahko samo rečemo, da je hudobija še zelo zakoreninjena v naši družbi in bomo še dolgo imeli komuniste na oblasti.

    • Zanesljivo Janše ne boste volili vi ! Hvala vam. Kajti cepcev, ki bi ga volili, nihče pameten ne rabi. Zlasti ne Janša !

  4. V Sloveniji imamo samo eno resno stranko, to je SDS, ki ima nad 30.000 članov in se financira sama. Zato tudi lahko odloča sama o svojem vodji in se bori za državljane Slovenije.
    Vse druge stranke v Sloveniji vodi KPS in jih tudi uporablja za dosego svojih ciljev.
    Zato SLS nima dolgoročno izvoljenega predsednika, ampak se ta zamenja po vsakih volitvah. Ker so pri nas volitve vsako leto oz. vsako drugo leto dobi SLS v takih časovnih intervalih tudi novega predsednika, ki je zopet nastavljen s strani KPS. Zato stranka nima niti vizije, niti ne pozna svojega poslanstva, ciljev, ki bi pritegnili člane in volivce pa že dolgo nima. Tistih nekaj subvencij, ki jih poberejo člani organov stranke je vse kar SLS doseže.
    Pri NSi je zadeva podobna. Tudi tej stranki KPS nastavlja vodstvo, ki mora za svoj korak čez prag Državnega zbora ubogati KPS. Najboljša ilustracija moje trditve je Toninovo glasovanje za povečanje pokojnine nekdanjega predsednika države in intervju predsednice NSi v tedniku Mladina, pa tudi današnje sodelovanje Lojzeta Peterleta na “Forumu 21”. Zato je bila “nagrajena” s 4imi poslanci v Državnem zboru. NSi si je za nastop na volitvah privoščila “liberalni gospodarski program” ter izdala krščansko demokratsko linijo. NSi se tudi ne odziva na kršenje človekovih pravic državljanom RS s strani birokratov in pravosodja. Ker nekateri člani stranke (Hojs) sodelujejo na dnevnih protestih pred Vrhovnim sodiščem, se bo morala najbrž posloviti predsednica stranke, predsednik pa bo z blagoslovom KPS postal Tonin.
    SLS in NSi bosta še naprej “konstruktivna” opozicija in podpirala ukrepe vlad pod vodstvom KPS.
    Vse ostalo v zgornjem članku je “nakladanje”!

  5. V Ribnici stranka SD volivce očitno še spoštuje, pomladne stranke, SDS, SLS in NSi pa volivce ignorirajo!?
    Danes sem bil v stavbi, kjer v Ribnici domujejo slovenske tradicionalne politične stranke in zopet ugotovil, da edino SD imajo na vratih urada poleg označbe, da je to SD, še obešeno obvestilo, da ima stranka SD uradne ure dvakrat na teden in svetniki SD še posebej enkrat na teden.
    Pomladne stranke, SDS, SLS in NSi pa nimajo nobenih objavljenih uradnih ur za volivce na vratih svojega urada.
    To veliko pove, kdo in kako razume in spoštuje demokracijo, kjer je odločilen odnos do volivca, na pa »nema vrata«!
    Kot pionir ribniške pomladi sem lahko le razočaran in osupel!

  6. Res je! Zrelost strank se kaže v spoštovanju in odnosu do volivcev in volilnem sistemu, ki je žal še vedno povsem partijski. Partija ima vedno prav! Volivec ne odloča, kdo bo izvoljen , kot je to na evropskih volitvah in še kje! Očitna je negativna selekcija kadrov v politiki pri čistem proporcionalnem sistemu, doklej še? Na zadnjih volitvah je preferenčni glas volivca dal odlične rezultate, mar ne?

Comments are closed.