Levičarski eksperiment v Venezueli ni »tretja pot«, kvečjemu velika polomija

30
650

Novi socialdemokrati, za razliko od strank tranzicijske levice (SD in Levice), podpiramo mednarodna prizadevanja za izvedo demokratični volitev v Venezueli. V tem kontekstu podpiramo priznanje začasnega predsednika Juana Guaidója; tudi s strani naše vlade, v kolikor bi to privedlo do čim prejšnje politične rešitve venezuelske krize.

Ta, po naravnih danostih, izjemno bogata držav, se je znašla v hudi gospodarski in socialni krizi, ki se ob nedemokratično izvoljenemu predsedniku Maduru zaostruje iz leta v leto.

Morda je stališče naše neparlamentarne stranke zanimivo ravno zato, ker se umeščamo v levo sredinski politični prostor in se razlikujemo od omenjenih strank tranzicijske levice.

Za razliko do njih, Novi socialdemokrati ne priznavamo predhodnih predsedniških volitev, v režiji Madurove politične nomenklature, saj so bile iz njih izločeni opozicijski kandidati.

Madurovo izvolitev so priznale le redke države. Ob vprašanju legalitete Madurove vladavine pa ni vprašanje, da so bile predhodne predsedniške volitve nelegitimne. Tudi dejstvo, da je Madurova skupina izgubila primat v Narodni skupščini kaže na njegovo vedno manjšo podporo med narodom. Ljudje imajo dovolj revolucionarnih parol in hočejo kruh.

SD in Levica spregledujeta nelegitimnost sedanje oblasti v Venezueli

Novi socialdemokrati, ki smo izrasli iz stranke Krščanski socialisti Slovenije – Krekovi socialisti, smo že pred leti spremljali dogajanja v tej latinskoameriški državi. Pogosto smo se udeleževali srečanj z odpravnikom poslov veleposlaništva Bolivarske republike Venezuele v Ljubljani. Zanimala nas je tako imenovana »tretja pot«, ki ima v tej regiji svoje korenine tudi v teologiji osvoboditve. Tudi socialno gibanje Huga Chaveza je vključevalo krščansko angažirane skupine in posameznike in ni bila le pod vplivom marksistično leninistične doktrine. Žal pa je v tem mavričnem socialnem gibanju z leta v leto ravno ta vpliv postajal prevladujoč. Predvsem se to kaže v uporabi nedemokratičnih, revolucionarnih metod: s podrejanjem vseh podsistemov v državi; z nasilnim obračunavanjem s politično opozicijo, novinarji in pripadniki civilne družbe, ki niso pogodu revolucionarnemu režimu. Te metode pa imajo kvečjemu osnove in zgled v stari boljševiški tradiciji na stari celini. Od njih so prevzeli temeljno metodo političnega boja: tako imenovani dober namen, opravičuje vsakršno sredstvo – tako nasilje kot tudi laž.

Če bi bila Venezuela demokratična, bi oblast s tako katastrofalno slabim upravljanjem države že zdavnaj izginila iz političnega prizorišča. Neuspešen gospodarski in družbeni model, ne bi mogel obstati toliko časa – vse do popolnega poloma. Izgovarjanje na imperialistične države, ki naj bi bile krive za venezuelsko krizo, je skrajno poenostavljanje dejanskega stanja v državi, ki se napaja iz ideologije in nima kaj dosti skupnega z empiričnimi podatki. Ti le kažejo, da venezuelski eksperiment ni nobena »tretja pot«, ampak kvečjemu velika polomija oziroma stranpot.

30 KOMENTARJI

  1. Ja, gospod Andrej Magajna to je socializem. Socializem naj bo še tako lepo imenovan, kot je ime krščanski socializem, je še vedno socializem in vedno preraste v diktaturo. Zato socializem pomeni polomijo za običajne ljudi.

    Mimogrede, gospod Andrej zakaj vam ni všeč Družbeni nauk Cerkve?

    • Kje Magajna trdi, da mu ni vsec druzbeni nauk Cerkve? Rerum novarum zavzame priblizno enako distanco do revolucionarnega kolektivisticnega socializma kot do liberalnega kapitalisticnega individualizma. Nenazadnje je zacetnik krscanskega socializma pri nas velika avtoriteta JanezEvKrek. Ce smejo biti znotraj katolistva liberalci, smejo biti tudi krscanski socialisti. Ali socialdemokrati. Najbrz obstaja razlika med danasnjima Svedsko in Venezuelo? Obstaja razlika med Leninom, Titom, Castrom, Madurom in pa Brandtom, Palmejem ali Andrejem Gosarjem? Ali po tvojem pac ne?

          • Kh …khm … kh … kih

            Govor je o socializmu in ne o Kreku. Socializem kot družbeni red (odločanje z enega mesta in državna lastnina) ni združljiv z Družbenim naukom Cerkve. AMEN!

          • Družbeni nauk Cerkve je poglavje iz moralne teologije in ne družbena ideologija, s katero naj bi se neka politika ujemala in jo uveljavljala.

          • Gospod Zdravko,
            Družbeni nauk Cerkve pomeni, naj kristjan zagovarja procese v družbi, ki:

            A) postavljajo človekove pravice kot najvišjo, nespremenljivo osnovo za pravni sistem,

            B) umikajo državo čim bolj vem iz gospodarstva, šolstva in podobno,

            C) uvajajo solidarnost kor vrednoto in ne kot zakon, ki ga izvaja država in

            D) uvajajo splošno dobro kot vrednoto in ne kot zakon, ki ga izvaja država.

            Socializem je s svojim planskim gospodarstvom in državno lastnino pravo nasprotje navedenih smeri razvoja družbe.

            Bo zadostovalo?

          • Vseeno Zdravko, nauk ni menda sam sebi namenjen. Razumem ga kot priporočilo ljudem pri vsakodnevnem ravnanju.
            Medtem ko ima ideologija drugačno vlogo. Je priporočilo ljudem na oblastnih pozicijah, kako ravnati za njeno ohranitev.

          • Amelie, nauk kot piše že v uvodu je poglavje iz moralne teologije. In še posebej papež opozarja, da se ga ne skuša uveljavljati v praksi. Kot tudi sicer velja za vso moralno teologijo. Kam bi prišli, če bi politika in oblast začeli uveljavljati teološko moralko?

          • Proč od tu, satan!

            Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Hvalimo te, slavimo te, molimo te, poveličujemo te, zahvaljujemo se ti zaradi tvoje velike slave. Gospod Bog, nebeški Kralj, Bog Oče vsemogočni. Gospod, edinorojeni Sin, Jezus Kristus, Gospod Bog, Jagnje Božje, Sin Očetov. Ti odjemlješ grehe sveta, usmili se nas. Ti odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo. Ti sediš na desnici Očetovi, usmili se nas. Zakaj edino ti si Sveti, edino ti Gospod, edino ti Najvišji, Jezus Kristus, s Svetim Duhom: v slavi Boga Očeta. Amen.

  2. Prav odnos do Venezuele bi bil realnejsi indikator, kdo je dejansko v Sloveniji zmernez in demokrat, kdo pa skrajnez. Ker je ta percepcija v Sloveniji povsem sprevrzena. Medijsko dirigirano sprevrzena. Sds in Nsi realno sodita v zmerni tabor, dejanski skrajnezi so predvsem v Levici. V dobrsnem delu tudi se Sd in Desus. Sarec se mora pa se uvrstiti.

    Zmernezi in demokrati bojo pac podprli Guaidoja, predsednika demokraticno voljenega parlamenta in prinasalca upanja v demokraticni zasuk. Skrajnezi bojo Guaidoja imenovali samooklicani in stali na strani Madurovega represivnega rezima pod znamenjem rdece zvezde, ki vodi le v teptanje svobode, revscino in brezup.

    Morda je Venezuela lahko prvi premik v politicno prestrukturiranje v Sloveniji in povezavo v koalicijo zmernih sil preko meje politicne sredine na obe strani. Bilo bi koristno za naso drzavo in dobrobit ljudstva.

  3. Jaz podpiram Guaidoja, čeprav ne zaradi demokracije, ampak ker je Maduro res pravi revolucionar in komunist. Guaido priznam, ne vem kdo je. Kar dela je videti pravično. Zato sem zanj.
    To o “tretji poti” pa prvič slišim. Je pa zabavno. 🙂

  4. Upam, da ste prebrali pretresljiv poziv drustva Slovencev v Venezueli, naj slovenske oblasti takoj priznajo predsednika parlament Guaidoja kot zacasnega predsednika drzave in s tem odrecejo legitimnost Madurovi strahovladju, nasilju in stiski, ki jo rezim povzroca milijonom.

    Sramota, da to se ni storjena! Sramota te vlade in te koalicije z delno izjemo zunanjega ministra Cerarja. Se vecja sramota tistih, ki so direktno na strani Madura! Katastrofa od ljudi. Takih rdecih zagamancev in tako vplivnih ni v Evropi.

  5. Zanimivo je opazovati s kakšno zagrizeno ihto slovenski levičarji branijo Madura.

    Maduro vlada državi iz katere je zaradi pomanjkanja pobegnilo že cca 3 milijone ljudi.
    Ljudje umirajo zaradi pomanjkanja hrane in zdravil, trgovine so prazne, bolnišnice brez zdravil.
    In vse to odobravajo naši levičarji z izgovorom, da branijo t.i. legitimno izvoljenega vladarja.

    Na primeru Venezuele se sklicujejo na spoštovanje prava, v svoji državi pa ne spoštujejo odločb Ustavnega sodišča, npr. o 100% financiranju šolskega programa v zasebnih šolah.

    Dvomljivi legitimnosti dajejo prednost pred življenji državljanov, sedaj pa si predstavljajmo kaj bodo (bi) ti delali z nami, če (bi) kdaj dobijo(li) absolutno oblast v svoje roke.

    Vprašanje, odnos do Venezuele, je v Sloveniji v bistvu notranje politično vprašanje.
    Je ena izmed priročnih tem za slovensko levico, da uporabi vzvod nasprotovanja slovenski desnici.
    Take teme so za njih potrebne, da prikrijejo svoje nesposobnosti, da v državi izvedejo bilo kakšne dolgoročne reforme, in da jim je edini namen ostati na vladi čim dalj časa (kot Maduru) in še naprej ropati sodržavljane. Madura zagovarjajo tako vneto kot da bi bilo samo od Slovenije odvisno ali bo Maduro ostal na oblasti ali ne.
    Stranke na levi postajajo vedno bolj skrajne, prav lahko bi se celotna sedanja koalicija združila v stranko Levice.

    https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-city/174594877

    od 40:34 naprej se trudi Bogdan Biščak

    • Maduro sploh ni legitimno izvoljen predsednik, ce smo ze pri vladavini prava. Legitimen demokraticen parlament namrec ni razpisal predsedniskih volitev. Opozicije na tistih volitvah sploh bilo ni. Vodja stranke, ki ji pripada Guaido, je politicni zapornik. Kot se blizu 1000 drzavljanov Venezuele. Brez vsake pravne osnove.

      Parlament, ki ga vodi Guaido je edino preostalo demokraticno, pravno legitimno oblastno telo in predstavnistvo ljudstva v Venezueli.

      Slovenski podporniki Madura so pacienti, hudo bolni na duhu!

  6. … “žal pa je v tem mavričnem socialnem gibanju z leta v leto ravno ta vpliv postajal prevladujoč” ..

    V tej pisani druščini krščanski vpliv vedno izgubi, vpliv pa se prerazporedi na tiste bolj glasne. Le-ti imajo večjo moč, ne glede na to kaj s kričanjem povzročijo.

  7. Mislim, da gre v komentarjih za dve definiciji socializma. V Jugoslaviji so imenovali sistem oblasti socializem. (Komunizem je bil namrec rezerviran za svetlo prihodnost, ko bo na zemlji delavski raj.) Zahod je pa temu rekel kar komunizem. Amerikanci imajo za socializem to, kar se dogaja v Zahodni Evropi: demokracija z veliko socialno drzvo. Ta skrbi za svoje drzavljane od zibelke do groba, je torej njihova varuska (“nanny state”). Drzava pa od svojih drzavljanov tudi pricakuje, da se obnasajo kot ubogljivi otroci. Menim, da je imel Krek v mislih neko verzijo tega socializma.

    • No, pa navedimo še pomanjkljivost teh socializmov: državo jemlje kot osebo. Vedno pa je neka oseba na vrhu, ki o vsem odloča in ker za vzpon potrebuje nemoralne postopke, gre za psihopata. Tako v socializmu vedno dobimo diktatorja, ki jemlje uspešnim in daje sebi ter še malo državljanom. Kar nekam hitro pa zmanjka uspešnih.

    • V Evropi pricakujemo, da bo za naso varnost v skrajni sili skrbela policija. Americani si ne pustijo vzeti pravice, da se z orozjem najprej branijo sami. Empiricni podatki nam povejo, da smo v Evropi, zlasti Srednji Evropi glede kriminala, posebej glede umorov, mnogo bolj varni kot v ZDA.

      Imam obcutek, da vi presojate svet in politiko po teorijah. Tudi Kreka, pri katerem zelo zgresite. Kot nasi desni liberalci pri njem zgresijo ze od Mrkaica naprej. Jaz presojam kvaliteto teorij po suhi empiriji in sem pri vsem zelo zadrzan, previden oz.konzervativen.

    • Torej, Krek je desettisoce ali stotisoce slovenskih kmetov, delavcev ter njihovih druzin reseval bankrotov, skrajne revscine, brezizhodnosti. Tedaj se je zaradi tega stanja mnozicno izseljevalo v ZDA in zahodno Evropo predvsem na garasko, nezdravo delo v rudnike, jeklarne ipd.

      Krek ni bil le teoretik in kot politik sploh ne politikant, ampak socialni voditelj, akter tektonskih druzbenih premikov. Sploh ne z “nanny state” in drzavno birokracijo. Z ustanavljanjem zadrug, strokovnih sluzb in strokovnih izobrazevanj, sindikatov, hranilnistva in zavarovalnistva. Kmetje in delavci so prisli do zagotovljene zdravstvene oskrbe, njihovim otrokom omogoceno solanje. Krek je reseval in dvigoval te sloje, ne z drzavno prisilo, birokracijo, ampak s socialno samoorganiziranostjo od spodaj navzgor. Ja, kapitalu in svobodi kapitalistov se je s tem tudi delno pristriglo krila. In kaj? Prav je tako. Od uspesnosti podjetja, od profita morajo nekaj imeti vsi, ne le lastnik. Lastnik se ne more iti neomejenega delilca miloscine. In odlocati, ali bo njegov delavec delal 40 ur tedensko, ali pa bo silil v 80 urno tlako. Gre za humane pridobitve konca 19. in 20.stoletja, ne za socializem. Prihodnost ne more biti v vrnitvi v zgodnji kapitalizem.

Prijava

Za komentiranje se prijavite