Za trenutek naj odloži delo …

35
429

cera brglezSpoštovani predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez in spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar

Dovolita mi, da vama na tak način izrazim svoje stališče do poteka seje Državnega zbora Republike Slovenije, v sredo 2. marca 2016. Kot državljan Republike Slovenije izražam odločno ogorčenje nad dogajanjem v Državnem zboru Republike Slovenije. Vlada in Državni zbor Republike Slovenije sta interpelacijo zoper ministra, pristojnega za zunanje zadeve izkoristila za popolno zbanaliziranje parlamentarne demokracije v Republiki Sloveniji.

Da si minister, zoper katerega v najvišjem predstavniškem telesu slovenske države poteka interpelacijska seja, z izrazito in brezsramno mero prezira in nonšalantnosti v zagovoru pred poslankami in poslanci privošči javno pozdraviti člane njegove politične stranke, gledalke in gledalce neposrednega TV prenosa in iz parlamentarne govornice čestitati svoji mami za god, je politična farsa in precedens brez primere. Uvodni nastop ministra pred parlamentom je pokazal na neverjetno osebno in institucionalno bedo in aroganco predstavnikov izvršne in parlamentarne oblasti. Na tako v nebo vpijočo zlorabo parlamentarnega postopka pa se nista odzvala ne vodstvo Državnega zbora ne Vlada Republike Slovenije. Omalovažujočega nastopa ministra nista obsodila ne predsednik vlade in ne predsednik parlamenta.

Interpelacija je z ustavo določen eminenten institut parlamentarne kontrole nad delovanjem vlade ali posameznega ministra. S tem institutom parlament vpliva na način dela izvršilne oblasti. V interpelaciji parlament zastavlja formalna vprašanja, vlada ali posamezni minister pa mora na vprašanja odgovoriti in s tem opravičiti svojo politiko. Menim, da je vsakomur jasno, da gre za resen in odgovore parlamentarni postopek. Še posebej bi to moralo biti prezentno ključnim akterje; predstavnikom vlade in parlamenta.

Omenjena interpelacijska seja pa je slovenski politični, strokovni in splošni javnosti pokazala izrazito ignorantski in zaničevalen odnos dela slovenske politike do demokratičnega političnega prostora.

Iz razprave je bilo jasno razvidno stališče pozicijske strani, da je interpelacija zoper ministra, pristojnega za zunanje zadeve nepotrebna in neprimerna. Vladajoča stran je opoziciji celo očitala zloraba inštituta interpelacije. Pa vendar to ni nikakršno opravičilo za neodgovorno ravnanje predstavnika vlade in vodstva parlamenta. Interpelacija je demokratično parlamentarno orodje opozicije. Državni zbor ima številne politične in proceduralne možnosti, da pomisleke o neprimernosti ali zlorabah razreši predčasno, še pred sklicem seje. Ima tudi številne proceduralne vzvode za odgovorno vodenja in potek seje. Pa se vodstvo državnega zbora tega ni poslužilo, ampak je dopustilo omalovažujoč nastop in ravnanje predstavnika vlade.

Vodstvo Državnega zbora namreč v ničemer ni zavarovalo avtoritete najvišjega zakonodajnega organa v državi. Z ne odzivom na smešenje in zaničevanje parlamentarnega postopka s strani vladnega ministra je tako tudi samo pritrdilo, da slovenski parlament ni zaupanja vreden politični organ in demokratična avtoriteta, ampak zgolj prostor za najbolj banalno dnevno politikantstvo.

Še huje kot to, da se vodstvo parlamenta ni odzvalo na neprimeren nastop ministra (tako do javnosti kot do poslank in poslancev) pa je dejstvo, da vodilni predstavniki slovenske parlamentarne demokracije niti niso začutili ali prepoznali škodljivosti in nevarnosti tovrstnega neprimernega ravnanja za ugled državnega zbora.

Politiki in državni funkcionarji to sicer lahko razumete in razlagate kot hudomušnost in osebno značilnost ministra. Meni, kot državljanu Republike Slovenije pa se ježijo (sicer maloštevilni) lasje nad tovrstno prakso in značilnostjo slovenske politike. Državljanke in državljani vas nismo izvolili zato, da se boste norčevali iz nas, ampak da boste državo vodili odgovorno in v javno korist. Če državni funkcionarji državo razumete kot cirkus, vam sporočam, da jo državljanke in državljani ne vidimo tako.

Dodajam, da je takšno ravnanje predstavnika vlade in vodstva državnega zbora skrajno žaljivo do državljank in državljanov, vsaj tistih, ki nam je ob splošni državljanski apatiji nad slovensko politiko, še mar za državo, njen ugled in pozitiven razvoj. Gre tudi za odkrito norčevanje iz intelekta državljank in državljanov Republike Slovenije.

Upam in si želim, da je bilo videno ravnanje predstavnika vlade in vodstva državnega zbora na seji državnega zbora zgolj napaka ali spodrsljaj, bojim pa se, da temu ni tako. Bojim se, da slovenska politika namenoma ali pa vsaj nekontrolirano drvi v demokratični razkroj in načrtno zmanjševanje politične in moralne avtoritete najvišjih političnih organov slovenske države.

Menim, da sta se kot predsednika Vlade RS in DZ RS dolžna javno opravičiti državljankam in državljanom Republike Slovenije za skrajno neprimerno ravnanje najvišjih državnih organov in njihovih predstavnikov ob nedavni interpelacijski parlamentarni seji.

Državljan Franc Stanonik

35 KOMENTARJI

  1. Neupravičeno jamranje. NSI se je lotila Karla z vsemi topovi, sedaj pa jokajo, ko je na isti način udaril nazaj ter celoten “šov” (kot da je NSI šlo za kaj drugega) s trolanjem priredil sebi v prid.

    Namesto, da bi opozicija interpelirala skrajno problematičnega Mramorja, so se lotili Erjavca. Ko sem prvič slišal za to, mi je bilo jasno, da mlečnozobi Tonin ne bo kos nalogi.

  2. Seveda se strinjam z zapisanim,vendar je nujno,da si priznamo:za takšno stanje smo krivi volilci in bo trajalo najmanj do naslednjih volitev.Seveda ob predpostavki,da prešnje volitve-čeprav grdo zmanipulirane- niso bile ponarejene.V vsakem primeru pa ostaja dejstvo,da se vladujoča nomenklatura,ki na vse možne načine zgolj-in vedno bolj- ščiti kapitalske in politične interese nekdanjega soc.kom.režima in njegovih današnjih dedčev-ta čas že popolnoma pdkrito norčuje iz državljanov-posebno najšibkejših-.A to ni nič novega. Vsi totalitarizmi,ki sicer preganjajo vsako resno opozicijo,potrebujejo vsaj svoje klovne.Tudi naš jih ima -tako kot ves povojni čas tudi danes.

  3. Karl Erjavec se razen redkih prebliskov zmeraj obnaša tako kot se je na “interpelaciji”.

    Iz tega, da je tak kot je, izvirajo vsi problemi, ki jih imajo politiki z njim in on z njimi. To vedo vsi, ki so kdaj morali sodelovati z njim. V vlado ga jemlejo, da bi lahko vladali in ko škripa zaščitijo, da obranijo skupno “korito”.

    Čas bi bil, da bi končno resni politiki spoznali, da ob klovnu tudi sami postajajo klovni. Žal na to, ko iz korita vabljivo zadiši, vsi pozabijo. Koliko neresnežev, mu je že zaupalo v svoji vladi odgovorne resorje, nekateri tudi večkrat, če me spomin ne vara!

  4. Parlament ne more imeti večjega ugleda od poslancev. Sklicevanje na vodstvo parlamenta je malikovanje parlamenta. Ta pritožba bo padla v koš.
    In tako bo, dokler bodo “državljani”, kot je avtor, glumili svojo visoko omiko. Dokler bodo takole z neskončnim prilizovanjem naslavljali narod in ženske; vsaj 5x so navedene “državljanke in državljani”.
    Vsedotlej bodo taki ugovori brezplodni, karel bo pa še naprej čestital mami za god nekeda drugaga dne.
    In če niti opozicija ne zmore spoštovanja oblasti nič več od naroda, ne bo bolje. Zakaj bi bilo?
    Najprej bodo morali taki in podobni avtorji opravit sami s sabo. Odkod ta peklenska nadutost z “državljankami in državljani” ne vem. Po spominu je to enkkrat Golobič izpljunil z jezika in od takrat so vsi to začeli ponavljati. Kot Golobičeve papige.

    • Zdravko:”…. Dokler bodo takole z neskončnim prilizovanjem naslavljali narod in ženske; vsaj 5x so navedene “državljanke in državljani”.”
      ========================

      SSKJ:

      državljánka -e ž (ȃ) ženska oblika od državljan: postala je jugoslovanska državljanka / le brez nervoze, državljanka, vse se bo uredilo ♪

  5. Briljantno na kubik!!!

    To pa je hladna prha za vse poslance in druge politike, pa tudi državljane, ki živijo v pasivni, pasivni, nevrednotni apatiji, ki jo oblast, ki je še vedno ujeta v totalitarne okove in ne ve, kaj je resnična demokracija.

    Tudi opozicijski desni poslanci mnogokrat premalo močno pritisnejo na demokratične argumente, ki bi jih razumel vsak državljan, da bi uveljavili bistvene elemente demokracije v Sloveniji.

    Zaradi te demokartične neprepričevalnosti, se vrtimo v začaranem krogu in ni bistvenega napredka demokracije na slovenskem.

    Povsem se strinjam z avtorjem, ki bi lahko začel s praktičnim poučevanjem ministrov in mnogih . poslancev

  6. Pomembna slabost demokratičnega dela v parlamentu je tudi, da poslanci razpravljajo v smislu medsebojnega obtoževanja in prepričevanja namesto, da bi gradili na slovenski javnosti, kaj vse ta pričakuje od poslancev, da bodo v parlamentu uresničevali iskreno in učinkovito demokracijo, da bodo v slovenski državi odpraviljene vse splošno znane slabosti.

  7. Predvsem pa, kaj slovenska javnost pričakuje od vlade in posameznih ministrov.

    čeprav je treba priznati, da so mnogi poslanci na desnici zelo argumentacijsko prepričevalno.

    Pogreša se močnejša medsebojna podpora stališč poslancev, da bi se vedelo, da ni to le mnneje 1 poslanca.

  8. Pravilno je, da so seje parlamenta in njegovih odborov medijsko predvajane slovenski javnosti.

    Vendar to še ni dovolj. Prav tako je pomembno, kako pritegniti slovensko javnost, da bo seje spremljala.

    To je mogoče le na ta način, da je pozitivna slovenska javnost stalno prisotna na sejah in da je to razvidno iz razprav in zaključkov oziroma sklepov.

    Vsak razpravljalec mora biti v svoji podzavesti nenehnem stiku s slovensko javnostjo in pod tem vtisom razpravljati ter sprejemati odločitve.

    Potem se ne bo dogajalo, da so seje dolgočasne, nezanimive, neustvajalne, neučinkovite glede odpravljanja slabosti in razvojne pospešitve slovenske skupnosti.

    Abeceda demokratičnega odločanja in demokratičnega učinkovitega razvoja, bi morala biti nenehna stalnica razprav in odločanj tako, da bi jo moral poznati skorajda vsak državljan, ne pa da jo pozna le malo ministrov in poslancev.

  9. Minister Erjavec se je v zagovoru skril za drugimi češ, da ni le sam tisti, ki oblikuje zunanjo politiko.

    Pozabil pa je, da je predmet kritike on, ne pa drugi.

    Kot minister za zunanje zadeve je dolžan predlagati in izvajati zunanjo politiko, ki bo skladna ne le s slovensko ustavo in drugimi pomembnimi razvojnimi akti, ampak tudi z evropskimi pravnimi akti, ki določajo evropsko zunanjo politiko.

    Erjavec pa skuša voditi zunanjo politiko na način, ki je bila značilna za SFRJ, ko je Tito enkrat naplahtal zahod, drugič pa vzhod in se potem hihital, če je koga potegnil za nos.

    To ni vrednotna zunanja politika, ampak njeno nasprotje.

    Danes, ko smo v zvezi evropskih držav, pa je takšno početje toliko bolj nesprejemljivo.

    Ali ni žalostno, da imamo prav na vseh področjih delovanja problem s totalitarno, nepošteno in nepravično miselnostjo iz časov SFRJ.

    Zakaj se ne napravi seznam totalitarnih vzorcev delovanja na najrazličnejših področjih skupnega življenja v slovenski skupnosti, da bi ljudje dojeli resnico in videli kaj vse je treba spremeniti in v kakšnih rokih.

  10. Če pa Erjavec meni, da ne more predlagati in izvajati drugačne zunanje politike kot mu jo narekujejo akterji, pa naj pove, kdo so ti akterji, da se razčisti ali je to le namišljen izgovor.

    In kar je bistveno:

    Tako Erjavec kot drugi njegovi akterji so dolžni spoštovati slovensko ustavo in evropske skupne akte o zunanji evropski politiki.

  11. Glede tega ne more biti preglasovanja.

    Preglasovanja ne more biti še o kopici drugih vprašanj.

    Preglasovanje odpade zalsti, ko gre za:

    – spoštovanje ustave in zakonov ter sprejetih mednarodnih pravnih aktov…

  12. Preglasovanje odpade zlasti, ko gre za:

    – spoštovanje in uresničevanje ustave in zakonov ter sprejetih mednarodnih pravnih aktov…

  13. Vlada, ki je v resnici Izvršni svet, je pač odgovorna tistemu, ki jo je tja postavil. To je omrežjem, ki jim služi.

    Obnaša se torej povsem logično.

  14. Korektor interesom skupin, ki so podaljšana roka vlade, je vsekakor:

    – slovenska ustava in mednarodni akti
    – in življenjska logika, to je zdrava kmečka pamet.

    Temu je podvržena vsaka družbena skupina v demokratični državi.

  15. Slovenska ustava in mednarodni akti in zdrava kmečka pamet so svetinja, zaradi katerih ni mogoče pristati na interese, ki nasprotujejo temu.

    Če pristanemo na interese skupin, ki ne spoštujejo ustavo in mednarodne pravne akte ter zdravo kmečko pamet, pristanemo na mafijski način urejanja družbenih zadev.

  16. To je alfa in omega demokratičnega in učinkovitega urejanja zadev v demokratični državi.

    ker se ta način delovanja ( demokratični) še ni uveljavil, capljamo na mestu in ne storimo tisto, kar bi že zdavnaj morali storiti:
    – Pokopati mrtve, ki so bili zverinsko in neupravičeno pobiti.
    – uvesti evropske civilizacijske standarde na vseh področjih življenja
    – zagotoviti resnicoljubnost in demokratičnost medijev
    – izločiti totalitarne elemente iz izobraževalnega sistema
    – zagotoviti demokratičnost, nepristranskost, pravičnost in poštenost pravosodja
    – uresničiti mednarodno konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine in slovenski zakon o njenem uresničevanju ( slovenski jezik, pesem, glasba ,arhitektura, folklora, šege in navade, reki…)
    ……..

  17. Najprej moramo spet najti slovensko civilizacijsko identiteto, ki nam je bila ukradena s totalitarni9m režimom v bivši državi in nam je bila doslej le delno povrnjena.

  18. Vse na konkreten, civilizacijski in učinkovit način.

    Z veliko življenjsko vztrajnostjo in demokratično prepričevalnostjo, zavedajoč se, da uresničujemo plemenito življenjsko poslanstvo.

    Večje ko so ovire in nasprotovanja, intenzivnejše in učinkovitejše je naše delovanje!

    Vse je mogoče. Takšne so življenjske izkušnje.

    Seveda pa je zaželeno, da je čim več tistih, ki pomagajo uresničevati plemenite slovenske cilje!!!

    • Res so se osmešili. Predvsem vlagatelji iz N.Si in Tonin osebno.

      Kaj mu je bilo samo treba kot z osrednjo temo in kot neko nadaljevanko te interpelacije dan za dnem težiti z ininuacijami okoli domnevno dveh Erjavčevih vikendih in o denarju, ki naj bi za vikende ( kriminalno) prišel iz posla s Patrio?! In da Hrvaška to ve in domnevno izsiljuje Erjavca v zvezi z arbitražo, da dejansko dela naš minister za njih.

      Beda, da nekaj takega podtikaš interpeliranemu ministru in potem ničesar ne dokažeš!

      Čisto prav se je Erjavec tu norčeval, da takoj podari ta vikend, ki ga še ni videl, če mu pokažejo, kje ga ima, in vikend podari prav N.Siju za duhovne vaje.

      • Gospod IF,
        pa ste prepričani, da ni gospod Tonin potaknjenec. Kajti tudi on je vedel, da potrebuje dokaz. Nevednost na njegovem mestu ne more biti izgovor.

  19. Šegavost je še najmanj, kar bi mene pri Erjavcu motilo. Tudi voščilo preko kamer materi za god mi je, za razliko od avtorja, čisto simpatično. Včasih so kakšne njegove domislice kar duhovite in lahko malo olajšajo siceršnjo zategnjenost in moreče razpoloženje v slovenski politiki.

    Tudi glede očitka kadrovske politike ne bi znal presoditi. Kolikor gledam slovenske diplomate, se mi mnogi zdijo daleč od nekih biserov. Ampak ne vem, iz kakšnega izbora ima Erjavec možnost predlagati ljudi. Slovenska tradicija je tu šibka. Kar se držvotvornosti in lastne diplomacije tiče in kar se tiče razvitosti neke noblesse oblige, ki se od diplomatov pričakuje, v narodovi tradiciji.

    Na prvi pogled se mi bolj prepričljivi zdijo diplomati, močne intelektualne osebnosti, ki niso izšli iz diplomacije. Recimo Capuder, Rupel, Petrič.

    • In namesto da bi desnica dala rep med noge, se posula s pepelom in utihnila, beremo takle spakedran članek na Časniku. čas je da desnica da jezik za zobe, utihne, in razmisli, kaj hoče in kakšna naj bo njena identiteta. Tole tekmo v kopiranju komunistov “kdo se zna bolje delat neumnega” bodo vedno izgubili. Oni se sprenevedajo bolje.

        • Ti bi jih sodila? Ne vem. Morda pa so boljši. Očitno so zmagovitejši. Očitno jih je potrebno spoštovati!

          • Delno tudi zaradi obvladovanja medijev in kapitala lahko ustvarjajo vtis, da so boljši. Upal bi si trditi, da je leta 1990 Demos imel boljši potencial od leve kontinuitete. Že če primerjaš Pučnika proti Kučanu. Za danes pa nisem prepričan.

            Bojim se, da so vse 3 pomladne stranke realno kadrovsko šibkejše kot ob prelomu v začetku 90. let. Pri čemer štejem SLS = SLS ( Kmečka stranka), N.Si = SKD, SDS = SDZ + Tomšič, Pučnikovi socildemokrati.

          • Po nepotrebnem se razburjaš, ker se strinjam. Res so boljši v sprenevedanju, mojster tega je pa zunanji minister.
            Vprašanje pa je, če je to dobro za skupnost.

          • Nič se ne razburjam. Vprašanje ni kako dobro je za skupnost. Vprašanje je, ali skupnost spoštuje koga ali ne. In če skupnost ni sposobna spoštovanja, potem je morda to celo dobro za skupnost.

  20. Mi je pa očitno, da je slovenska zunanja politika pod Ejavcem šibka v 3 stvareh:

    1. premalo je dejavna in iniciativna; ne bi vedel za kakšne pomembnejše, kaj šele uspešne pobude, ki bi jih predstavila pod tem ministrom.

    2. kot pretirano proruska in v neskladju z EU in Natom se je pokazala zlasti ob vojnem konfliktu v Ukrajini in ruskem anektiranju Krima, ki je huda kršitev mednarodnega prava. Taka usmeritev sicer vleče rep iz bizarnih Kučanovih srečevanj z Lukašenkom in Tuerkovih z Janukovičem. Ne trdim pa, da bi se slovenska diplomacija morala potrjevati z neko apriorno sovražnostjo do Rusije.

    3. Zame je očitno največja objektivna in z nekaj njegovimi izjavami tudi subjektivna odgovornost Erjavca za ogrozitev arbitražnega procesa, ki bo verjetno propadel. Afera Sekolec-Drenik je bila neverjeten fiasko. Samo težko naj tej podlagi desnica ruši Erjavca, če je bila proti arbitražnemu sporazumu. Pravzaprav bi bilo konsistentno, če bi ploskala za spodkovanje arbitraže.

  21. Ko se obvladuje vse podsisteme države, je lahko biti “boljši”.

    V resnici so pa najslabši, saj vztrajno nazadujemo na vseh mednarodnih lestvicah. Celo v ZDA revež lažje uspe kot pri nas, kot smo videli na zadnji primerjavi.

  22. Nisem spremljal interpelacije, videl in slišal pa nekaj od opisanih bravur komedijanta Erjavca. Mislim, da je mera zaničevanja in smešenja instituta države Slovenije s strani tega komedijanta zmešnjav, nesposobnosti in nekompetentnosti
    afer in aferic polna in se izraža v rezultatih, ki so porazni na celi črti.Nekaj udarnih še pride in neverjetno je, kar se s tem človekom in z njegovo disfunkcionalnostjo
    plete in ogroža državo. Je ni avtoritete, ki bi morala temu narediti konec.Cerar prevzema vse posledice, vemo, da trpel ne bo in, da bo poplačilo ostalo na plečih Države in na sramotnem znižanem vrednostnem statusu države, na merljivih zadevah pa bo človeku treba izstaviti račun. Ne verjamem, da se bo takrat še smeškal
    in delal norca iz ljudstva! Kretenizem in naduta, brezsramna nabuhnjenost brez primere! Erjavc, Bog ne daj, da se izkaže, da pomagal minirati Arbitražo, ker takrat boš moral iskati azilišče daleč, daleč, kupiti vizo za Antarktiko, če ti je ne bo podaril prijatelj na Kamčatki.
    Kajti doma te bo pregrizel Sram-ki ga zdaj ne priznavaš.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite