Prejšnji teden so zaznamovale stavke ali protesti, ki so se zvrstili od Portugalske, Španije, Grčije preko Italije, Slovenije pa vse do Belgije in Francije. Delavci širom po Evropi so protestirali proti rastoči nezaposlenosti in drastičnim varčevalnim ukrepom, za katere menijo, da ekonomsko krizo še dodatno poglabljajo.
Masovni protest proti varčevalnim ukrepom, ki jih izvajajo vlade držav prizadete z dolžniško krizo in jih kombinirajo z dvigovanjem davkov, nižanjem plač, pokojnin in socialnih transferjev, je pripeljal na ulicah Rima in Madrida do spopadov s policijo, v drugih državah pa je zaustavil ali otežil zračni, kopenski in pomorski promet ter zaustavil proizvodnjo številnih velikih tovarn.
Največji protesti so se prejšnji teden odvijali v Španiji, Italiji in na Portugalskem. Španski in portugalski sindikati so prvič skupno koordinirali stavko. V Španiji je več kot 5 milijonov zaposlenih včlanjenih v sindikate, kar pomeni vsakega petega delavca, še večje je članstvo na Portugalskem, kjer je včlanjen v sindikat vsak četrti delavec. Manjši protesti oz. stavke so potekale v Grčiji, Franciji, Belgiji in pri nas.
Sindikati Španije, četrtega največjega gospodarstva evrskega območja, nikoli doslej niso organizirali dve generalni stavki v istem letu. Stavka v kateri so sodelovali tudi uslužbenci javnega sektorja je prejšnji teden zaustavila skoraj vse gospodarske aktivnosti, ohromila transport, zaradi česar je bilo odpovedanih kar 600 letov, zaprte so bile šole ipd. Posebej so Španci jezni na banke, ki jih po njihovem rešujejo kot davkoplačevalci, medtem ko so kot delavci zabredli v revščino. Pri spopadih s policijo je bilo 18 demonstrantov resno poškodovanih. Mnogi Španci se bojijo grškega scenarija, upokojeni profesor zgodovine Alberto Lopez je vso svojo učiteljsko kariero svoje učence učil, da je španska demokracija zaradi svoje polpretekle zgodovine zelo krhka. »Španci se še po 40 letih diktature niso naučili ceniti demokracije, nismo še prebrodli procesa tranzicije in menim, da moramo na novo organizirati našo državo in pričeti z začetka«, so bile Lopezove besede.
V sosednji Portugalski, ki je sprejela rešitveni načrt EU prejšnje leto, je pritisk javnosti in opozicije čutiti na Coelhoevo vlado. Portugalski demonstranti so šli prejšnji teden na ulice noseč transparente uperjene proti EU, MDS in ECB, to je proti kreditorjem, ki bi naj prezadolženi Grčiji vsiljevali rigorozno proračunsko disciplino in ostre varčevalne ukrepe, ki so resno prizadeli standard tamkajšnjih prebivalcev. Omenjena trojka je Portugalski dala rešitveni paket v višini 78 milijard evrov v zameno izvajanja enakih ukrepov, kot so bili naloženi Grčiji. V Lizboni je bil metro popolnoma zaustavljen, odpovedanih je bilo 200 letov, medtem ko so mnoge šole in javne institucije bile zaprte.
Grčija je bila prejšnji teden soočena s tretjim protestom v zadnjih dveh mesecih. Demonstranti navkljub sprejetim varčevalnim ukrepom grške vlade, ne popuščajo. Na ulicah Aten se je zbralo kašnih 10 tisoč protestnikov, kar ni bilo mnogo, glede na to, da se jih milijone ne strinja z ukrepi »Trojke« in grške vlade. »Dovolj je, dovolj«, so vzklikali zbrani demonstranti na trgih sredi Aten.
V Italiji je največja sindikalna centrala CGIL organizirala vrsto 4-urnih stavk po vsej državi. Državo je precej ohromila zaustavitev vlakov in trajektov. Študenti so v središču Rima policijo zasuli s kamenjem, da bi izrazili nestrinjanje z varčevalnimi ukrepi v šolstvu, na kar je policija odgovorila s solzivcem.
V Belgiji sindikati niso sicer pozivali na ulice, vendar tisti ki so šli, so pokazali, da so na strani ogroženih drugod po Evropi. Protesti so se zvrstili predvsem pred ambasadami Španije, Portugalske, Cipra in Irske. Železniške zveze med Brusljem in Parizom ter Londonom so bile nekaj časa prekinjene.
Francoska sindikalna centrala CGT je organizirala sindikalne marše v več kot 100-tih mestih, vendar z razliko od protestov v drugih državah, ti niso bili uperjeni zoper vlado, temveč so bili bolj vznak solidarnosti s sindikalnimi kolegi iz drugih držav. Vendar kljub temu nekateri kritiki z levice trdijo, da Hollande doslej ni uspel razrešiti skrbi francoskih delavcev, ki jih tarejo iste bojazni kot delavce z juga Evrope. »To je brezpogojna predaja«, je dejal Jean-Luc Melenchon, vodja skrajne francoske levice.
Foto: Aleš Čerin, Reuters, Spiegel
