Za koga je sporna javna univerza v Novem mestu?

0
Mitja Pucelj (Foto: arhiv Časnika)

Naravoslovci in tehniki iz akademske sfere in industrije se zavedajo, da je visokoleteče razpravljanje o znanosti (ustrezni metodološki pristopi in potrjevanje hipotez ipd.) veliko bolj v domeni družboslovcev, medtem ko naravoslovce in tehnike predvsem zanima realno znanje, ki nato tudi posledično lahko privede v znanost. Radovednost je izjemnega pomena, vendar brez znanja ne more roditi znanosti. Vse se mora enkrat roditi, da nato skozi otroško in mladostniško dobo odraste. Enako velja tudi za visokošolske ustanove.

Nekaj zgodovinskega ozadja

Ker sem Novomeščan, sem bil naprošen, da nekaj napišem o dogajanjih v zvezi z ustanovitvijo javne univerze v Novem mestu. Ker sem premalo aktiven sopotnik nosilca pobude DAP (Dolenjska akademska pobuda), nisem ravno kompetenten ocenjevalec, ali je smiselno v Novem mestu ustanoviti javno univerzo ali ne. Zato poudarjam, da je to izključno moje osebno mnenje.

Nekaj zgodovinskega ozadja. Ideja o ustanovitvi univerze ni nova. Prvi dokumentirani koraki so bili postavljeni v letu 1994 (23. november), ko je bila ustanovna seja izbrane skupine v občini Novo mesto, ki naj prouči možnosti delovanja visokošolske ustanove (univerze) (Berovič, Blažič, J. Dular, Gabrijelčič, Granda, Janežič, Japelj, Koncilija, Komelj, Mušič, Novak, Šolmajer) vir http://www.dap.si/si/. Nato so se različne stopnje aktivnosti vršile skozi celotno obdobje do danes.

V DAP-u s(m)o sodelovali tako predstavniki lokalne skupnosti, industrije kot tudi v slovenskem prostoru priznani akademiki z novomeškega in širšega dolenjskega območja. Mogoče samo za uvid sestava izvršnih in nadzornih organov DAP-a iz leta 2007; upravni odbor: prof. dr. Miha Japelj – predsednik, dr. Aleš Gasparič – podpredsednik, doc. dr. Boris Bukovec – tajnik, dr. Janez Gabrijelčič – blagajnik, prof. dr. Iztok Golobič, prof. dr. Jože Gričar, prof. dr. Peter Novak, prof. dr. Tomaž Šolmajer, prof. ddr. Janez Usenik; nadzorni odbor: prof. dr. Janez Plavec – predsednik, Miklič Jožefa, prof. Branko Suhy; častno razsodišče: prof. Braco Mušič – predsednik, dr. Stane Granda, prof. dr. Franc Vrečer. Takrat nas je bilo v društvu registriranih 82 članov.

Na visokošolskem področju se je medtem marsikaj dogajalo

Vzporedno s podpornim delovanjem DAP-a, katerega ključni cilj je bila ustanovitev javne univerze v Novem mestu, so se začeli izvajati mnogi visokošolski programi in ustanavljati nove visokošolske ustanove, ki so (ali pa še bodo) s časom prešle v fakultete: Visoka šola za upravljanje s podeželjem, Fakulteta za informacijske študije (ta je že v okviru javnega financiranja), Fakulteta za industrijski inženiring (o tej danes teče debata, ali jo javno financirati), Fakulteta za organizacijske študije in seveda tudi visokošolske ustanove, o katerih malce več v nadaljevanju.

Vzporedno z delovanjem DAP-a za ustanovitev enovite javne univerze v Novem mestu z vsemi visokošolskimi zavodi pa je leta 2017 nastala zasebna Univerza v Novem mestu, ki vključuje štiri fakultete, ki so se razvijale najprej v okviru Univerzitetnega in raziskovalnega središča (URS), ustanovljenega leta 2006, in nato okoli Visoke šole za upravljanje in poslovanje (ekonomija in informatika, poslovne in upravne študije, zdravstvene vede in strojništvo). Priznam, da podrobnosti o za mnoge v DAP-u presenetljivi ustanovitvi zasebne Univerze v Novem mestu meni niso znane, zato tudi nisem kompetenten za komentiranje soliranja oz. drobljenja moči pri želji za ustanovitev javne univerze. Vendar iniciativa in želja po ustanovitvi javne univerze ostaja zelo močna tako s strani gospodarstva kot lokalnih skupnosti in mnogih akademikov z našega območja. V zadnjem času pa veliko polemik povzroča tudi ustanovitev JRZ Rudolfovo (naj bi bil izrazito tehnično usmerjen).

T. i. leve vlade niso naklonjene širjenju visokošolske mreže na Dolenjsko

Sedaj pa še nekaj mojega mnenja. Pomembni sta dve dejstvi. DAP ni popolnoma nič ideološka, vsaj po kriterijih levičarjev ne. Poleg mene ni veliko bolj desno usmerjenih članov. Tukaj je naš cilj skupen. Na drugi strani pa je zanimivo, da so vse vlade leve provenience skupaj s »civilno družbo in t. i. akademsko stroko« proti, medtem ko so ji bile vse vlade pod vodstvom Janeza Janše naklonjene. Podobnost z izjavo Emila Rojca, župana Ilirske Bistrice, sicer nekdaj člana SD in še danes prepričanega socialdemokrata, na nedeljski Areni na drugem programu RTVS očitno ni slučajna. T. i. desne vlade (Janeza Janše), so naklonjene tudi regijam zunaj centra, medtem ko t. i. levičarske vlade (o kakšni sredinskosti evropskega tipa tu ne more biti govora) nikoli niso bile naklonjene ničemur zunaj Ljubljane. Vsaj tak je moj vtis. Pa ne od danes.

Dolenjska je v slovenskem prostoru premalo cenjena

Novo mesto s širšim območjem, v katerem se izraz »grem v Mesto« uporablja za prihod v Novo mesto (Dolenjska med Savo in Krko ter Višnjegorskim klancem in Kolpo), je danes izjemno hitro industrijsko razvijajoča se regija. Tukaj je nekaj najpomembnejših slovenskih industrijskih gigantov, velikih izvoznikov (pa to nista samo Krka in Revoz …), močnih podjetnikov ipd. Sam sem zelo prijetno presenečen, ko vidim, da so vse novonastale cone že zakupljene, ob tem da so v že obstoječih zgrajeni mnogi industrijski in obrtniški objekti.

Spomnim se, da sem se pred leti moral na ustanovni predavateljski konferenci na višji šoli v Ljubljani prav pošteno razjeziti ob posmihanju kolegov informaciji, da sem iz Novega mesta. Ne, pri nas nista samo cviček in krškopoljec, ampak je tudi močna industrija. Glede na delež prebivalstva, verjetno celo najmočnejši v Sloveniji. V Novo mesto in industrijske kraje v okolici se vsak dan valijo kolone delavcev. Res se še vedno veliko ljudi vozi v prestolnico, se pa presenetljivo veliko ljudi tudi iz prestolnice vozi v Novo mesto (in okolico). In to ne samo v stotinah.

Izobraževanje na srednji stopnji ima v Novem mestu že dolgo zgodovino

Še en vidik je treba predstaviti. Ta se mi zdi celo najpomembnejši. V Novem mestu sta dve izmed najstarejših izobraževalnih ustanov na Slovenskem. Prva je gimnazija. Zanimivo je, kako so meščani sodelovali v pobudi za njeno ustanovitev. Pobudo so dali novomeški oštirji in gospodinje, ki so cesarico Marijo Terezijo opozorili, da je Novo mesto že »zadosti imenitno mesto« za ustanovitev gimnazije. In cesarica jim je ustregla in leta 1746 izdala dekret o ustanovitvi Gimnazije v Novem mestu (takrat Rudolfswerth).

Zanimiv zapis, ki samo potrjuje ekonomski interes kot ključen interes za ustanovitev šole, je priobčen tukaj (vredno prebrati) https://kd-severinsali.si/wp-content/uploads/2018/04/Ustanovitev-novome%C5%A1ke-gimnazije.pdf. Druga pa je kmetijska šola Grm (ustanovljena 1886), ki je po preselitvi na Bajnof pod Trško goro postala zelo velik Center biotehnike in turizma. Prevzel je tudi dobro znano gostinsko šolo, naslednico gospodinjske šole na Mali Loki pri Čatežu. Novejši je največji kompleks srednjih tehničnih šol v Sloveniji in še pred njim ustanovljena ekonomska srednja šola, ki vse imajo kar nekaj višješolskih programov.

Denar sveta vladar

Verjetno ne povem nič novega, da je pri vsaki stvari (in ljubezni slej ko prej) zadaj denar. Izobraževanje je pač donosen posel, ki ima multiplikativne (moram biti tudi malce učen) učinke. Treba je zgraditi stavbe, jih opremiti, študenti zapravljajo denar (stanovanje, hrana, ne nepomembno: zabave ipd. – kampus je že umeščen v prostor), učitelji se priselijo in s tem dvigajo prihodke lokalnemu okolju ipd. Nekaj služb pa ostane tudi za domačine bodisi kot predavatelji, asistenti ali pomožno osebje na šolah. Tu potem lahko nastanejo inštituti, tehnološki centri ipd., kar spet pripomore k ekonomskemu napredku.

Za zaključek. V sredini 18. stoletja je bila gimnazija za kraj enako pomembna, kot je danes univerza. Kakovosti se ne naredi v enem letu. Kot magister integralnega upravljanja kakovosti, ki ni študiral samo zato, da bi dobil diplomo, pojem kakovost kar dobro razumem. Zato tudi ne dam kaj dosti na naše samoevalvacije. Vsi smo pač odlični. Prava kakovost se izkaže drugje.

Znanost je pomembna, vendar brez znanja ne mora nastati

Ker je v zadnjem času predvsem na udaru JRZ Rudolfovo, me prav zanima, kakšen silen znanstveni prispevek so dali naši pomembni in pogosto povsem nedotakljivi družboslovni raziskovalni inštituti. Kolikšen je prispevek dr. Marine Lukšič Hacin, ki je bila predstavnica znanstvene sfere na shodu proti »drobitvi znanosti«, ne vem, vem pa, da je doma samo dobre pol ure vožnje s kolesom od centra Novega mesta. Če bi pogledali člane upravnih organov DAP-a (iz leta 2007, danes pa tudi ni bistveno drugače), bi hitro lahko ugotovili, da so to večinoma naravoslovci in tehniki iz akademske sfere in industrije.

Oni se zavedajo, da je visokoleteče razpravljanje o znanosti (ustrezni metodološki pristopi in potrjevanje hipotez ipd.) veliko bolj v domeni družboslovcev, medtem ko naravoslovce in tehnike predvsem zanima realno znanje, ki nato tudi posledično lahko privede v znanost. Radovednost je izjemnega pomena, vendar brez znanja ne more roditi znanosti. Vse se mora enkrat roditi, da nato skozi otroško in mladostniško dobo odraste. Enako velja tudi za visokošolske ustanove. Ali je Novo mesto »zadosti imenitno, da si zasluži« javno univerzo ali ne, pa presodite sami.