Politika je nepogrešljiva tema tako v javnosti kot v zasebnih krogih. S tem, ko se sklicujemo na besedo politika ali razpravljamo o tem kaj je politika?, smo pogosto nedosledni, saj nas zaposlujejo predvsem politikantstvo in nekateri (spolitizirani) segmenti politike (stranke, oblast, odločanje). Čeprav sta koristoljubje in nenačelnost slovenske politike danes aktualna in zaskrbljujoča kot še nikoli, je človek kot politično bitje (gr. zoon politikon) pred (ne)zmožnostjo dojemanja in soustvarjanja politike v njenem celotnem obsegu.
Morda je osnovni razlog nedoslednosti terminološki, saj slovenščina »pozna« le besedo politika, medtem ko je politološka znanost v angleščini razvila sistem »3P«: polity (zajema institucije in norme), policy (pomeni javno politiko oz. njeno zvrst) in politics (politični proces, boj za oblast). Politika tako ne pomeni samo vladanja, temveč tudi upravljanje z družbenimi (pod)sistemi in problemi. Značilno je, da smo pri ocenah manj dovzetni za vsebino politik, ki so del procesa oblikovanja in izvajanja javnih politik. Da bi bila neka javna politika pred izvajanjem legalizirana, se mora identificirani družbeni problem zvrstiti na dnevnem redu političnih organov. Tako so npr. demonstracije postale javnopolitični problem, vendar protestniki brez argumentiranih vsebin angažirajo predvsem represivne organe. Oblikovanje javnih politik (npr. denarne, pokojninske) narekujejo spremenljivi socialno-ekonomski pogoji, zato bo nadaljnji politični proces odvisen od stopnje družbeno-političnega konflikta. Izvajanje ciljev politik je odvisno od orodij, ki jih izberejo politični odločevalci (v primeru neposredne demokracije je to ljudstvo). Popolno soglasje o ukrepih je nemogoče, zato eksperimenti niso smiselni, temveč sta potrebna zaupanje in politika. Javna politika se mora določati po vrednostni oz. vrednotni lestvici.
Trenutna realnost politike je več t.i. »palic« na račun t.i. »korenčkov« – kjer je potrebno – saj razmere narekujejo več rezov, nadzora in prerazdeljevanja. Nezmožnost dojemanja širine politike zmanjšuje »možno izbiranje« v prihodnje. Da temu ne bo tako, je potrebna kombinacija strokovnega in participativnega vzorca demokracije. Neposredno naj se odloča le o skupnih stvareh, ne pa o zapletenih delnih ukrepih. Za boljše javne politike in javno blaginjo je ključno, da v manj stabilnih socialno-ekonomskih pogojih oblast in nevladni akterji delujejo spodbudno. Zato je slovenska javna politika pred izzivom, kako bo ob protikorupcijskih aferah, referendumskih pobudah in vladni krizi krojila sinergijo med javnopolitični problemi in cilji (policy), javnopolitično razpravo in konflikti (politics) ter javnopolitičnimi normativi in odgovornostjo (polity). Ob tem politizacija ni le stvar strank, saj lahko v vsebino politik posegajo tudi organi pravne države, in sicer mimo prava oz. pravičnosti.
Foto: Državni zbor
