Za ideologijo gre

53

NSi trdi, da ima najboljši ekonomski program, pa v predvolilnih anketah ne pridobiva. Zakaj? Ker nikogar ne briga, kakšen je gospodarski program, če nam pa gre ta hip dobro.

Ljudi prav nič ne briga, da je to »dobro« navidezno, kupljeno s strahotnim zadolževanjem prihodnjih rodov in tujim kapitalom, ki ga levičarji tako radi kritizirajo. Ko pač imamo polne trebuhe, ko nam mediji dajo mir s problemi, kot so TEŠ, drugi tir, bančna luknja, razpad zdravstvenega sistema, delo za seks, vse vrste korupcije, ipd., ko lahko v miru načrtujemo svoj letni dopust in izlet v Gardaland, takrat nas še tako dober gospodarski program ne zanima in ne prinese nobenih dodatnih volivcev. Zakaj bi namreč zamenjali konja, ki sicer na debelo krade, laže in je podivjal, ampak nam vseeno daje kruha in iger po meri našega hotenja? Ker torej nikogar ne zanima gospodarski program strank, se moramo vprašati, kaj je na prvem mestu?

Mislim, da je na prvem mestu »pustite nas pri miru«. Slovenski volivec je ultra-konzervativen, ker je len. Noče sprememb! Ob tem ne smemo spregledati, da je tudi ta stavek postavljen na glavo, kajti v resnici pomeni, da pri nas konzervativec voli levičarje, kar je seveda nesmisel. »Pustite nas pri miru«, sporoča državljan, ki se noče ukvarjati z vsemi težkimi vprašanji našega sobivanja. Če je Miro nesposoben vladanja, če SD skrbi za socialo in je te čedalje manj ter je družina popolnoma razvrednotena, če DeSUS obljublja pokojnine, pa zanje nič ne naredi, hkrati pa nas Karl vleče v rusko naročje, nas to nič ne briga. Noben greh kontinuitetnih oblasti ni dovolj velik, da bi lenuhe spravil v bes in jim prebudil »sveto jezo«, ki bi ga silila na volišče, da bi se jih končno znebil.

Potem pa imamo tukaj še množico mladih otrok establišmenta, ki nikoli niso na lastni koži občutili resničnosti socializma, ki ga zagovarjajo. Ali vsaj preprosto pošteno delali. Tudi niso sposobni miselnega napora, ki ga terja resnicoljubnost in zvestoba dejstvom, saj so šli skozi našo gabrovsko šolstvo. Ti samovšečneži in razvajenci, ki jih ni malo, pa s podporo medijev svojih staršev kanalizirajo upor pri mladih sovrstnikih. In se nam spet dogaja ona stara zgodba, da se upravičen upor zlorablja za svoje popolno nasprotje. Ista stara prevara v novi izvedbi, a pod isto rdečo zvezdo.

Če pa bi se zgodilo, da bi se naš leni in miselno podhranjen državljan vendarle prebudil, potem pa se z vso močjo sproži stara ideološka razpoka. Kakor iz enega partijskega komiteja se najprej dvignejo politkomisarji in spomnijo vse, ki jih mika sprememba, da so odvisni od »naših plač«. Če kdo noče sprememb, so to vsi tisti, ki živijo od proračuna in se skrivajo v nevladnih organizacijah, paradržavnih inštitutih in zavodih, razno raznih monopolih in privilegiranih pokojninah, borčevskih ali športnih. Našteti nočejo nobenih sprememb, saj že sedaj odlično živijo, malo delajo in so vsepovsod prvi.

Politkomisarji spomnijo, da nočemo sprememb v šolstvu, ki je seveda »oh in sploh«, ker je javno, t.j. ideološko »naše«. Nočemo sprememb pri rdečem bankomatu ali v državnih podjetjih, ki »našim« zagotavljajo visoke, neomejene plače in množico prijateljskih pogodb. »Nočemo sprememb«, zakaj bi jih želeli, če smo pa lahko kapitalisti v levičarski koži. Taka je prva naloga sodobnih politkomisarjev.

Če pa bi se zgodilo, da bi tudi to ne zadostovalo, kakor je bilo to leta 2004, potem pa velja vsakič prebuditi staro dobro utrjeno mitologijo, ki razdvaja naš narod in spet napasti že uničenega in pomorjenega sovražnika, slovenski demokratični protirevolucionarni tabor, ki je dobil svojo najbolj ljudsko in pristno obliko v slovenskem domobranstvu. Zdaj že spet ponovno pogrevajo stare, zlizane in učinkovite revolucionarne parole. Ter žaljivo govorijo, čeprav že davno ni več nobenega okupatorja in je revolucija že izvedena. Ostaja le bedna rdeča, krvava in brezbožna preteklost, ki omogoča polovici državljanov, da živijo na račun preostale polovice.

Tako ta žalost ostaja naša sedanjost. Okupacija šolskega sistema in zabetoniranje v gabrovizmu, dodatki novolevičarske teorije spola in agendo LGTB, ki ju podpira tudi Bruselj, širita pa bogata Nizozemska ali Norveška, povzročajo stagnacijo naše demokracije v »kučanizmu« oz. ostajanje v mrazu kontinuitete.

Namen vsega tega je silno preprost: ostati na oblasti, ohranjati »naše« privilegije, prevzeti vse vzvode oblasti in ohraniti moč nad delitvijo skupnega denarja preko davkov in subvencij, prijateljskih pogodb in korupcije. Preprečiti, da bi se Slovenija spet prebudila in se spet uprla tem, ki jo že sedem desetletij pobijajo.

Zato se mlada fdv-jevska garda v NSi-ju moti, če meni, da bodo pridobili nove volivce z gospodarskim programom. Ni važno gospodarstvo, važne so ideje, važen je svetovni nazor. In pri tem so presenetljivo šibki, ne v pavšalnih izjavah, temveč v pomanjkanju prepričljivosti, doslednosti, profiliranosti. Ko so znotraj stranke izgnali in uničili ustanoviteljsko linijo, so prepolovili svoj volilni izkupiček.

Mnogi teh volivcev so se preselili k SDS-u, ki to poglavje bolje razume, pa čeprav so njenega voditelja spremenili v »demona demokracije«, kar je največja krivica in največji uspeh levičarsko obvladanih medijev in krivosodja. Na koncu bo NSi pristala v kakšni kontinuitetni vladi (pod krinko mostograditeljstva, se ve!) samo zato, ker je »potrebno nahraniti svoje aparatičke« in se od opozicije ne da živeti.

Ko mediji Šarcu v usta polagajo, da »ne bo koalicije z Janšo«, ne delajo drugega kakor ideološko preventivo. Kajti če bi bil Šarec res »nov«, potem bi si moral puščati odprta vrata vsem možnim koalicijam. Tako pa je že sedaj jasno, da bomo po volitvah imeli spet staro ideološko vlado, novo izvedbo istega, t.j. čisto kontinuiteto. Ideološko pa zato, ker se prav totalitarno ograjujejo od različnosti in vnaprej razglašajo za kužno vse, kar je v demokraciji normalno, t.j. različnost pogledov na svet, različnost predlaganih rešitev in spoštovanje drugačnosti.

Levica in desnica, ki pustita partizanstvo zagrenjenim društvom in s tem tudi trajno revolucijo. Levičarji so pač tako prepričani v svojo premoč, vsevednost in svoj prav, da brez sramu in skrivanja, nestrpno in zagrizeno ekskomunicirajo vsakega, ki bi ne hotel igrati po njihovo. Kar ni levo, je po njihovo ekstremizem. Ta parola velja po vsem svetu in prinaša čedalje večji odpor ljudi, ki jim levičarska ideologija s svojo korozivno napadalnostjo in nestrpnostjo nasilno spreminja lepe navade v imenu napredka, ki pelje v smrt: smrt naroda, smrt identitete, smrt tradicije, smrt civilizacije in kulture, smrt družine, smrt zakona, smrt nerojenega, smrt bolnega in ostarelega. Vse našteto pa imamo v resnici ljudje radi in se trudimo, da bi vse tudi ohranili.

53 KOMENTARJI

  1. “naš leni in miselno podhranjen državljan”

    Težke besede, ker se nekako dotikajo vseh državljanov. Mislim, da te besede niso pravilne.

    Državljani imamo dobro oprane možgane in predvsem ne vidimo alternative. Alternativa rdečemu Zlu je seveda Dobro, ki ga v teh krajih oznanjuje Katoliška cerkev. Katoliška Cerkev na Slovenskem je pa na žalost razbita. Naj navedem par primerov razbitosti:

    V tistih odločilnih časih, ko naj bi se režim spreminjal, je Katoliška cerkev označila rdeče Zlo za dobro, zadnjega uradnega poglavarja komunistov je odlikovala:
    Milan Kučan je nosilec številnih najvišjih odlikovanj in priznanj. Med drugim je nosilec odlikovanja … »Viteza reda Papeža Pija«, s katerim ga je odlikoval papež Janez Pavel II. http://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/ostalo/biografija

    Nadškof, ki je nasledil nesrečnega nadškofa, ki je odlikoval Kučana, je sicer bil ostrejši do rdečega Zla, ampak je bil zelo prijazen do bogastva. Tako je pri vladi lobiral za neko italijansko-slovensko podjetje, gradil razkošni dvorec, se prevažal v postavljaških avtih … Mimogrede, zaradi tistega dvorca bi moral pristati pred Vatikanskim sodiščem, ker je šel brez soglasja Vatikana v strašne stroške.

    Nato je pa sledila komedija s škofi v Katoliški cerkvi na Slovenskem. Tako hitro so se menjavali, da se običajna rutarica niti ne more spomniti vseh imen. Vzrok naj bi bila mariborska finančna katastrofa, za katero še ni nihče odgovarjal, razen nekih nižjih duhovnikov. Opravljivi jeziki pa tudi omenjajo otroke in ne v zvezi s kardinalom.

    Torej! Slovenija, kam greš v tej temi, ko je nekdo zastrl LUČ?

    • Samo eno moje mnenje … da LUČ ni zastrta. Da ima vsak človek možnost da jo najde, hvala Bogu. Vsaj tukaj ni neke negativne selekcije, kot je drugje. Je pa naravna, tista edina prava.
      Tako da bi to odgovornost za to jaz raje razširila, na vse udeležene v podalpski dezeli.

      • Ja, gospa Amelie, vsak ima možnost najti Luč. In vsak bo nosil odgovornost, če je ne bo iskal. Ja, gospa Amelie, tako je! Amen!

        Težava pa bo s tistimi, ki jim je bilo veliko dano pa niso opravičili ta veliki dar. Z enim duhovnikom sme se pogovarjal o grehu zoper Svetega Duha. Na koncu razlage pa mi je dejal, da jaz sploh ne morem narediti ta greh, ker nisem prisegel, ker nisem v cerkveni hierarhiji. Ja, jaz sploh ne morem biti Antikrist po starem razumevanju te besede. Ker moja beseda nima isti učinek med ljudmi, kot jo ima škofova beseda.

    • Povsem jasni so ti nagibi oziroma diletantska namigovanja ali napeljevanja levega komi ZLA zapeljati katarzo poslanstva svetega sedeža v dvomljive vode do krščanske vzgoje z umetelnim bogatenjem hirarhične lestvice posvetnih krogov.Razumljivo je le to da se cerkvene ustanove same financirajo v svoji veri do dobrega gospodarja, vendar ne na špekulativno anarhaični ravni, ki jim jo lansirajo levi komunisti, ki so v svoji sprevrženost polni laži in spretnih intrig (prevar)! Tako so se infiltriali tudi med vernike in s svojo vplivno sintagmo čedalje bolj kreirajo ta duhovni tudi spiritualni prostor, ki vodi nikamor drugam, kot pa v razkroj družbe.Dosti je bilo že napisanega o razpidnem padcu dekadence, posebno v kulturnih sferi in vzporedno temu eskalaciji procesov neke utopične miselnosti, ki zavira razvoj. Čas je za streznitev narodove zavesti ki so jo zgodovinsko vzdrževali tudi posvetni krogi v KRŠČANSTVU !?

  2. Res je, da se v Sloveniji na vsakih volitvah na koncu vse odloča ideološko, kjer vedno zmaguje “napredna levica”, četudi z zaslugami za izvedeno revolucijo, bratomorno vojno, kar je nasprotje vrednotam in delovanju demokracije. Še vedno torej velja, revolucija in revolucionarji so napredni, demokracija in demokrati pa so konservativni, nazadnjaki.
    Gospod Poznič pravite:”Levica in desnica, ki pustita partizanstvo zagrenjenim društvom in s tem tudi trajno revolucijo.”
    Torej je res, da levica in desnica pustita trajno revolucijo.
    Žalostno pa je, da se to, da se slavi samo “partizanstvo”, skoraj nič pa protirevolucije, dogaja ravno v eni najbolj desnih občin, to je v Ribnici, kjer je desnica oz. SDS že vseskozi na oblasti, kjer sta poslanca Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS v DZ RS in je ribnipka poslanka tudi Ljudmila Novak, donedavnega predsednica NSi. Tisti, ki sem na to poskušal opozoriti v občinskem glasilu, pa sem doživel cenzuro. Kdo stavi na demokracijo?

  3. Slovensko volilno telo
    »Slovenci vse od leta 1990 stavijo na kandidate in stranke, ki poosebljajo tek življenja po ustaljenih tirnicah. Ki z vsem, kar so, zagotavljajo, da ne bo dramatičnih rezov in sprememb. Da ne bo refleksije o morebitnih napačnih korakih v preteklosti. Ker Slovenec napak ne dela.«

    »Po drugi strani so bili kandidati in stranke, ki so na vsaki od navedenih prelomnic izgubili,
    razumljeni kot grožnja udobni samozadovoljnosti in prepričanju, da je bilo na Slovenskem vedno »vse prav«. Pomanjkanje volje za jasnejšo razmejitev od polpreteklosti usodno hromi nekatere stranke z liberalnim predznakom.«
    Aleš Maver ; Zacementirane izbire?, 24. 04. 2012
    Dr. Aleš Maver je profesor latinščine in antične zgodovine.
    Pogledi, št. 7, 11. april 2012
    http://pogledi.delo.si/mnenja/zacementirane-izbire

  4. Da se ne pozabi!
    »Naloga strank je, da poskrbijo za kvalitetne (človeško – nravno in strokovno) kandidate. Ker pa se kandidira predvsem po logiki »naš« v smislu strankarske struje oz. klike, potem smo priča prvi stopnji negativne selekcije, ki uničuje demokracijo od znotraj. Drugi korak naredijo potem mediji, ki močno vplivajo na izbiro državljanov. Če so mediji enoumni, kakor je to primer Slovenije, potem se kolo negativnega kadrovanja zavrti čedalje hitreje in se tako razvrednoti predstavniški sistem, ki je bistven za vsako demokracijo. Poslanci postanejo zgolj »glasovalni stroj«, kakor lahko opažamo pri nas, posebej, ko so na oblasti sile kontinuitete.
    Na slovenski ravni mora stranka prestopiti parlamentarni prag, potem pa se po volilnih enotah primerja okraje in procente glasov, ki so jih kandidati iste stranke prejeli, da se določi kdo bo prišel v parlament. V praksi to pomeni, da nihče ne ve koga voli in kdo bo izvoljen.
    Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Verjetno pa je to preveč za naše strankarske lobije, saj bi volivci neke stranke lahko soodločali koga hočejo in koga ne v parlamentu.«
    Dr. Andrej M. Poznič, moralni teolog, publicist in dekan
    Časnik.si – 27.2.2015; https://www.casnik.si/index.php/2015/02/27/smrt-demokracije/

  5. Kdaj glas na volitvah nič več samo stranki, ampak tudi kandidatu?
    Demokracija potrebuje spremembo volilnega sistema
    Ali je neudeležba na volitvah odraz zadovoljstva volivcev?
    Tako si neudeležbo na volitvah namreč razlagajo mnogi politiki in nekateri strokovnjaki. To je tudi razlog, da ni potrebe po spremembi volilnega sistema, ki omogoča premoč strankokracije nad voljo volivcev. Tisti volivci, aktivni državljani, ki pričakujejo spremembe v vrstah politikov, ker niso zadovoljni z rezultati dela stranke, predvsem pa poslanca v DZ RS, a menijo, da jim volilni sistem to ne omogoča, morajo to sporočiti aktualni politiki tako, da se aktivirajo. Gredo na volišča, kjer je njihova udeležba evidentirana, a oddajo neveljavno, prečrtano glasovnico. Le visoka udeležba na volitvah in veliko neveljavnih glasovnic je edino sporočilo politikom, da volivci pričakujejo spremembe, tudi volilnega sistema, da tudi njihov glas bolj odloča, kateri poslanec bo izvoljen z volivčevem preferenčnim glasom. Le tedaj bo spoštoval glas volivca, ter bo »služil« volivcem, jim bo na razpolago za reševanje njihovih problemov. Mnogi politiki si žal neudeležbo volivcev na volitvah razlagajo kot pozitivno sporočilo in oceno njihove politike. Le udeležba na volitvah in oddaja neveljavne glasovnice, je evidentirano sporočilo našega nezadovoljstvom z rezultati dela politike in zahteva za spremembe. Volilna abstinenca ne povzroča spremembe, saj doma menda ostajajo zadovoljni državljani, ki ne potrebujejo nobene spremembe. Nezadovoljstvo je potrebno izraziti aktivno, tudi na volišču. Mag. Andrej Cetinski je že zapisal: »Najverjetneje je torej, da prepotrebne spremembe volilnega sistema, s katerimi bi omejili politično moč strankarskih veljakov in s tem posredno ustvarili pogoje za učinkovito upravljanje države, vsaj za zdaj ne bo. Pogoji za spremembe bodo očitno dozoreli šele po tem, ko se bo kriza tako zaostrila, da se bo narod sedanji politiki množično uprl.« Ali je to res edina možnost ?
    http://hubert.blog.siol.net/category/multimediji/

  6. Korak v pravo smer demokracije
    Po besedah dr. Jurija Toplaka, izrednega profesorja na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in enega vodilnih evropskih strokovnjakov za volitve, bi uvedba večinskega volilnega sistema, pri katerem bi kandidate izbirali strankarski liderji, še bolj kot zdaj zožala izbiro volivcev.
    Pozitivna Slovenija pa bi ukinila volilne okraje, ostale bi le volilne enote, znotraj katerih bi se razporedili poslanski mandati glede na število glasov za posamezno stranko.
    Volivec pa bi s preferenčnim glasom vplival na to, kateri kandidat njegove stranke bi bil izvoljen. Dr. Toplak pravi. V zadnjih štirih vladnih mandati, je vedno nekdo predlagal tak sistem, toda nikoli ni bil sprejet. Taka sprememba volilnega sistema bi bila korak v pravo smer in je lažje uresničljiva kot uvedba večinskega sistema, saj ne zahteva spremembe ustave. Volivci bi imeli na ta način precej večji vpliv na izbiro posameznih kandidatov.
    http://www.reporter.si/iz-tiskane-izdaje/pravnik-dr-jurij-toplak-slovenskim-sodnikom-%C4%8Dlovekove-pravice-niso-svete/19766

    ….Predsednica sodišča Jadranka Sovdat je pustila trajen pečat. Pod njenim vodstvom je sodišče uredilo mnoge vidike volitev po najnovejših svetovnih trendih. To ne čudi, saj je naša vodilna avtorica in poznavalka volilnega spora. Sodišča bodo odslej odprta za volilne spore, pritožbene poti jasne, volivci bodo lahko dokazovali nepoštenost glasovanj na javnih in ustnih obravnavah, v primeru večjih kršitev pa bodo glasovanja razveljavljena in ponovljena. Standardi Sveta Evrope so ustavne vrednote in vsa volišča bodo dostopna invalidom. Volitve s pretirano enostransko kampanjo, kjer se druge strani ne sliši, se štejejo za nepoštene.

    Če bo letos sodišče odpravilo še neenakosti pri volilnih okrajih in omogočilo volivcem odločilen vpliv na izbiro kandidatov, ki nam ga ustava obljublja že osemnajst let, a ga še vedno nimamo, bo v celoti vzpostavilo ustavni okvir za svobodne in poštene volitve……

    Prof. dr. Jurij Toplak je redni profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti v Mariboru.

    http://www.delo.si/sobotna/ko-nad-sodnikom-ni-nikogar.html

  7. Menim, da bi se pred volitvami morali približati in zliti s hotenji naših volivcev, ker le niso tako neumni in pasivni.

    Res pa je,da jih je treba znati prebuditi in navdušiti.

    Neverjetno, doslej je bila levica kriva, da desnica nima več glasov, zdaj pa so že volivci krivi.

    Rešitev je v desnici, da zna pristopiti do volivcev, si pridobiti njihovo zaupanje in jih navdušiti za spremembe. Izhodišče je razmišljanje volivca in prilagoditev delovanja temu razmišljanju.

    Levica je to znala celo z dužinskim dodatkom. Človek bi to pričakoval od desnice.

  8. Mnenja sem, da Brez sprave ne bi bilo EU, temveč razdeljena Evropa. »Sprava bo, ko bo demokracija delovala«, opozarja dr. Iztok Simoniti, diplomat, v članku s tem naslovom; Delo-SP, 18.01.2014. Pravi:«Ni se mogoče spraviti glede preteklosti, če nismo spravljeni glede sedanjosti. Če država sproti ne preganja storilcev kaznivih dejanj, se kopičita bes in negativni spomin o nepopravljenih krivicah. Kot vemo, sta državljanska vojna in revolucija znani metodi za hitro »popravljanje« krivic. S spravo razumem mir v demokraciji, ki omogoča dobro, smiselno življenje posameznikom, ki so med seboj različni in hočejo različni tudi ostati. Za demokracijo, delovanje vseh vej državne oblasti, so prvi odgovorni politiki, pozicije in opozicije. Pri nas so tudi prvi krivci za razkol družbe, blokado pravne države in upad ugleda doma in v tujini. Ker na dejstva država politično in pravno narobe reagira, načrtno poglablja razkol med državljani, deluje proti spravi in ustvarja psihozo državljanske vojne. Pri nas sprave ni, ker ne deluje demokracija. Resnica, potrebna za delovanje demokracije, izhaja iz razkritih dejstev. Spravnim dejanjem, ki morajo slediti, se demokratična država ne more izogniti; če pa se jim slaba demokracija izogiba, dejstva delujejo razdiralno in proti spravi. Ne pregon zlikovcev ima za državo samo slabe posledice. Nepravični državi državljani odrečejo lojalnost, ko jo najbolj potrebuje; tako se je zgodilo z obema Jugoslavijama in se bo tudi s Slovenijo, če bo nepravična.«

  9. Za demokracijo gre, za konec državljanska vojna, za spravo.
    Naj ponovim: Milan Kučan je v javni izjavi l. 2000 zapisal, da obžaluje in obsoja povojne zunajsodne poboje, ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin.
    Predsednik SŠK, novomeški škof Andrej Glavan, je v Kočevskem rogu poudaril, da je sprava mogoča, če žrtev in krivec presežeta prizadetost in se potrudita za odpuščanje.
    Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf pa je dejal: »Na Teharjah se je ubijalo in umiralo samo zaradi primitivnega in brezumnega sovraštva. Človek, ki je okužen s sovraštvom, lahko zelo dolgo deluje kot mirovnik, kot domoljub, kot dobrotnik in celo kot vernik. Sprava se mora zgoditi in se bo zgodila.
    Ob velikonočnih praznikih je ljubljanski metropolit škof Stanislav Zore že pozval:»Kristjan mora biti prvi, ki se zaveda svoje grešnosti in človeških omejitev, ter prvi, ki bo storil korak čez strahote in odpustil neodpustljivo.«
    Kaj smo se iz krvavega dvajsetega stoletja dovolj naučili?
    Profesor literature, socialni filozof Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Hamburgu, pravi: »Naučili smo se poslušati mnenja drugih, v drugi polovici dvajsetega stoletja pa smo se naučili prisluhniti tudi žrtvam. Tega prej ni bilo, vsaj ne v tolikšnem obsegu. Ljudje so preživeli nemška koncentracijska taborišča ali sovjetske gulage in o tem napisali knjige, to je novo, in v skladu s tem se je spremenilo tudi razumevanje pravnega in pravičnega, žrtve se jemlje veliko bolj resno kot prej.
    Bral sem o tem, da gre za nekakšno tekmovanje spominskih kultur, na primer protikomunističnih in katoliških, ki so Nemčijo v primerjavi s partizani videle kot manjše zlo. Kaj je lahko odgovor na te razkole? Čas. Vsak naj tudi naprej dela tisto, kar misli, da je prav, pa če je pri tem uspešen ali ne. Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda nekoč lahko skupaj odkrili spomenik.«
    Nasvet, ki je vreden, da se uresniči.
    »Če bi se distancirali od revolucije, če bi priznali njeno narodno razdiralno vlogo med samo vojno in po njej, če bi se Zveza združenj borcev kritično distancirala od revolucije, ki je že med vojno, še posebno pa prva leta po njej, naredila ljudem toliko hudega, bi bilo prav.« Tako pravi dr. Spomenka Hribar, ki vztraja: »Moramo se spraviti med seboj, to pomeni, da nisi samo ‘eden’ ali ‘drugi’, ampak da pristaneš na toleranco, medsebojno sodelovanje. Glavni problem, ki ga imamo, je naša razdeljenost, sovražnost, ki se kaže na vse možne načine. To je tisto, kar nam jemlje energijo, voljo in moči, če hočete, tudi perspektivo.« Sem enakega mnenja.
    Strinjam se tudi z bivšim ameriškim veleposlanikom v Sloveniji Josephom A. Mussomelijem, ki pravi: »Ljudje bi se morali zavedati potrebe medsebojnega spoštovanja in spoznati, da v vsaki bitki, vojni, sporu, tudi med dvema človekoma, obe strani nosita del krivde in počneta stvari, ki so napačne, nič ni črno-belo. Če ne sprejmete dejstva, da pri vsakomur, pri vsakem gibanju obstajajo dobre in slabe stvari, imate težavo. V Sloveniji ljudje 70 let niso mogli govoriti o tem in zdaj zelo težko sprevidijo, da je zgodovina bolj zapletena, da stvari niso tako jasne, kot si ljudje želijo.«
    Dr. Viktor E. Frankl, genialna osebnost 20. stoletja, psihiater, nevrolog, ki je preživel štiri nacistična koncentracijska taborišča, je po štirih letih življenja v taborišču tehtal le 38 kilogramov. V nacističnem režimu je izgubil svojo ženo, brata, starše in večino svojih prijateljev, a je kljub vsem preživetim grozodejstvom na koncu rotil svoje sojetnike, sotrpine: »Ne maščujte se sami, sicer smo vsi zaman trpeli.«
    G. Peter Sušnik, predsednik Nove slovenske zaveze, pred časom brez zadržkov vpričo predsednika države jasno in glasno javnosti pove, da je bil med NOB tudi boj proti okupatorju, da se nihče ni strinjal s programom okupatorja in da sta povsem sprejemljiva NOB in celo rdeča zvezda, ko bo jasno in priznano, da je bila revolucija zgrešena. https://www.youtube.com/watch?v=CvpzstAkmzM&list=TLk8_CAM9KMt0&index=3

    Kdaj bo tudi kardinal dr. Franc Rode povedal, da je bil med NOB tudi upor proti okupatorju in bila je državljanska vojna? Da ne bo govoril samo o revoluciji?

    Spoštujmo upor proti okupatorju, kolikor ga je bilo, in obžalujmo tragedijo državljanske vojne.
    Le ta dejstva vodijo do sprave.
    Slovenski parlament je zato z aplavzom pritrdil dr. Francetu Bučarju, ki je razglasil: »Državljanska vojna je končana!«
    Trditi, da revolucije ni bilo, torej ni pošteno, ni spravno, ni demokratično, ni državotvorno!
    Trditi, da ni bilo državljanske vojne, kar še vedno berem v desnem tisku, tudi ni pošteno, ni državotvorno, ni pot k spravi, ki je pogoj da se uveljavi demokracija in razvija država.
    Sprava je mogoča in potrebna. Skupaj s preostalo Evropo praznujmo 9. maj, dan zmage.
    V Ljubljani imamo samo Trg republike, ni več Trga revolucije!

    V demokraciji smo vsi enakopravni. Bodimo na to ponosni! V enoumju so bili »napredni« in »drugorazredni«.

    Cenimo demokracijo, popravimo krivice, obžalujmo državljansko vojno!

  10. Pred kratkim mi je znanec rekel: Če bi SDS menjala Janšo, npr. z Romano Tomc, bi veliko pridobila. Odgovoril sem: Sploh ne razumeš bistva! Bistvo je namreč to, da je Janša takšen kot je. Če ne bi bil takšen, ne bi imel nobenih problemov. In če bi Romana Tomc postala predsednica, bi morala postati kot Janša, ker to je bistvo. Skratka, zdaj po mojem že razumeš. Ne gre za Janšo ali Tomčevo, ampak za vsebino. In tega se tako živo zavedajo marksisti, ki Janšo, kot je sočno napisal Poznič, spremenili v “demona demokracije”. Ljudje, ki volijo “večne razredne bojevnike”, se zaradi pege v glavi, ki jim jo je povzročilo pranje možganov, ne zavedajo omejenosti. Še več, prepričani so, da so omejeni vsi, ki ne mislijo tako kot oni. Ne zavedajo se, da so zaradi blokad, ki jih ovira pri videnju celotne slike, v fazi destrukcije, razpada, zmage sovraštva v njihovih dušah …

    • Za nas, ki “ne razumemo bistva”, ima JJ bolestno strast biti prvi. Dobro bi bilo poskusiti z nekom, ki te bolezni nima in bi deloval povezovalno na pomladni strani.

      • Zakaj Janšo demonizirajo? Najbrž zato, ker se ga bojijo na oblasti. Zakaj se ga bojijo? Ali zaradi njegove številke čevljev ali zato, ker se bojijo, da bi prinesel spremembe, ki bi nas oddaljile od postkomunističnega stanja in pripeljalo v stanje njim nezaželene normalne demokracije. Verjetno zaradi zadnjega. Saj bi to pomenilo izgubo neupravičenih privilegijev in bonitet.

        Vsak, ki bo hotel zares kaj spremeniti, bo deležen istega tretmaja kot JJ.

        Glede povezovanja na desnici bi bilo pa koristno, če bi se vsak zavedal svoje realne sposobnosti in moč in se temu primerno obnašal.

        • Točno tako. Janša zastopa ozaveščeno demokratično javnost, ki ima za cilj spremembe. Toda ne kozmetične, ampak korenite. Krivico je potrebno “izruvati” ne pa “pokositi” ter na njenem mestu posaditi kulturo in civiliziranost. Če bi se Janša spremenil v mostograditelja, ne bi imel nobenih problemov več, vendar bi s tem proces demokratizacije v Sloveniji nevarno zašel v slepo ulico. Potrebna bi bila nova desetletja, nov lider, da bi resnica spet postala (vsaj) konkurenčna laži. Zdaj je tako. Odstotek ozaveščene javnosti je najbrž še premajhen za prevzem dejanske oblasti, vendar je vse bolj stabilen. To je dobra odskočna deska za prižiganje luči v zatemnjenih glavah.

          • “Janša zastopa ozaveščeno demokratično javnost”

            Natanko tako! Tu je kavelj, ki je zapel SLO pomlad in jo potegnil v brezno komunizma. Ker sloviti JJ je ravno toliko demokrat kot oni palček, katerega babica je imela Sveto pismo.

          • Ne vem, Alfe. Resnica je, da nihče ne vidi v drugega človeka in zato ne ve, kaj je. Ostanejo dejanja. Ta pa gredo v primeru Janše v smeri, kakor trdim. Meni je zadnja stvar, ali je politik prijazen, ali se smehlja in ima lepe zobe. Važna pa so dejanja.

          • ” Ta pa gredo v primeru Janše v smeri, kakor trdim.”

            Zanimivo. Ista dejanja v meni povzročijo vtis lakomnosti po oblasti v vas pa občutek demokracije????

          • Vtis lakomnosti po oblasti?

            Zakaj človek sploh vstopa v politiko? Če je pošten, zaradi “lakomnosti po oblasti”. Kajti samo tako lahko uresniči svoj program. Nekateri so lakomni samo dobrin. Ti ne služijo ljudstvu, temveč sebi.

            AlFe, politik ni in ne more biti svetnik. Tu veljajo drugi zakoni, tu je preveč konfliktov. Kdor se hoče ukvarjati z zadevami tega sveta, mora sprejeti zakone tega sveta in upoštevati sile tega sveta.

          • Alfe, v zadnjih dveh letih sem prebral 4-5 knjig marksistov. Inteligentni filozofi, toda zblazneli od razrednega boja, ki je po njihovem opravičljiv z vsemi sredstvi. V teh delih ni niti ljudi, še manj njihovih duš. Utrdil sem svoje spoznanje, da se je proti marksistični miselnosti treba brezkompromisno, agresivno boriti. Če vzamemo v ozir, da imamo vsi ljudje problem s svojim egoizmom (tu notri je hudič), so tvoje nenehne majhne provokacije sicer otročje, ampak imajo določen vpliv pri določenih ljudeh. Tvoji očitki Janši so takšni, kot bi jih bil lahko deležen vsak človek. Tvoje komentiranje je brez dejstev oziroma so popolnoma nezanesljiva. Ne morem razumeti drugače, kot da to počneš namerno …

          • Ne vem, Alfe, ali so navezave županov SDS z Jankovićem kak poseben kriminal, ali kaj? Vprašanja Reporterja niso plod raziskovalnega novinarstva, ampak serviranih informacij s strani globoke države. Tudi sam sem bil (resda lokalni) novinar in vem, kako to deluje.

            To je pač skrivno in manipulativno levičarsko delovanje. Kako delujejo marksistični levičarji? Njihov način je taktika majhnih prevar, zlasti z izenačevanjem različnih področij, čeprav so ta neizenačljiva. Mediji gladko izenačijo pranje iranskega teroriostičnega denarja s številom jablan v Janševem sadovnjaku in vam se niti ne sanja, da gre za neprimerljive zadeve. Podobno je bilo s posojilom SDS za volilne potrebe v višini 500.000 evrov. Samo v zadnjem času sem naletel na podatke, da je letna plača nekaterih manegerjev blizu temu znesku, v nekaterih primerih pa ga celo presega. Torej je 500.000 evrov res tak znesek, da se o tem poroča kot o kriminalu najhujše sorte, še posebej ko je SDS priznala napako (bila je napaka, ne kriminal) in denar vrnila. Ne opaziš, da bomo skozi okno vrgli tri milijone evrov, ker zaradi računice komunistične bande volitve in referendum ne bosta na isti dan? S takšnimi šizorenično-paranoičnimi naskoki na SDS Slovenija še dolgo ne bo normalno država. Zame se bo normalizacija začela s tem, ko bomo dostojno pokopali vse poklane, na spomenike napisali njihova imena in priimke ter svojcem vrnili zaupanje, druga stvar pa je revizija zgodovine, ki bo zanesljivo prinesla prepoved rdeče zvezde in vse, kar je z njo povezano.

  11. A berem prav, g. Mihič? “Trditi, da ni bilo državljanske vojne, kar še vedno berem v desnem tisku, tudi ni pošteno”.
    Pa še to: Toliko besed napišete, spoštovani, da se v njih še sami izgubljate in določene odstavke kopirate tudi dvakrat. Z namenom, da bi lahko končno začeli iskati rešitve, pišite prosim bolj kratko. Hvala

  12. AlFe, če ste član SDS, potem v svoji stranki predlagajte besedilo odgovora Reporterju. Ali pa tudi ne! Če niste član, delajte red samo tam, kjer imate pristojnosti.

    • Ah! Prepoved. Omejitev svobode govora. Ja, to je zelo demokratično. Po tej demokraciji slovi JJ&SDS. Natanko tako kot tisti palček z modrimi očkami.

      • Saj ne gre za prepoved.
        Bolj gre za to, da ne poznamo ozadja.
        V tem smislu vsaj jaz razumem to priporocilo.

        • Ah! Janković je skupno dobro? Ja tega pa res nisem vedel! Se pardoniram! Od sedaj naprej bom vsepovsod pisal: Janša in Janković sta skupno dobro!
          🙂

        • Saj imate prav!
          Te anomalije se nam najbrž dogajajo zaradi neizvedene lustracije.
          Kolikor vem, nobena od strank pomladi ni predlagala lustracije. Ker je že v izhodišču vedela, da ne bo uspela.

        • Kot pokaže Wikipedija, sta v Sloveniji do sedaj vložili pobudo za lustracijo le dve civilni iniciativi !!?

          • Lustracija ni edino zdravilo. Če nič drugega, so se negativno lustrirane osebe pritožile in dosegle bodisi izbris, bodisi možnost, da se postopki vlečejo v nedogled. Nazoren primer je (v tem trenutku negativna) lustracija češkega premierja. Morda nekoliko več pomenijo sedanje velike demonstracije v Pragi, h katerim se vedno pridruži cela vrsta (tudi 20) drugih mest. Pa tudi v Bratislavi občani ne mirujejo.

          • Ne vem če pri nas to pride v poštev, ker vsaka skupnost ima pač svoje pretekle izkušnje !
            Tako pisec članka na Portalplus-u predlaga zakon o transparentnosti.
            Pa tudi komentarji so pomenljivi.

  13. Ne gre za omejitev govora. Z Vaše strani gre za nekoristno vmešavanje oz. svetovanje v (za Vas) tuji sredini, kjer najbrž ne delujete.

  14. Sem se moral kar potrudit, da sem se prebil do konca članka. Zato, ker je napisan v takem ostrem stilu. Potem sem se moral še potrudit ne odgovorit v ostrem stilu. No na koncu sem večino stvari prebavil ampak dve me še vseeno motita. A je kdo že slišal za konja, ki laže ali konja ki daje kruh? Pa za demokratične domobrance? Takega konja ni. Med drugo svetovno vojno ni bilo demokracije.

      • Ja ta članek je res za en drek. Nisem profesionalec, to zagotavljam, ampak mislite si kar si hočete. Demokratični domobranci, prosim lepo, kakšna neumnost.

  15. Preljubi SDSovi!
    Namesto, da mene napadate, ukrepajte na:

    Nihče ne ve, kam je izginilo 20 milijonov evrov za rudnik Žirovski Vrh
    http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/nihce-ne-ve-kam-je-izginilo-20-milijonov-evrov-za-rudnik-zirovski-vrh/452484#comments

    Takoj in silovito ukrepajte! Po vzoru gospoda nadškofa Rodeta, ko je bil obtožen v časopisju seveda. Takoj in silovito, sicer ste oblateni. Obsojeni ne boste, ker je bistra voda, kjer se vse vidi, sovražnik rdečih oblastnikov.

    • Alfe, res si omejen. Po tolikih letih še ne veš, da se na prvih straneh naših ogabnih medijev, zlasti pred volitvami, vedno najdejo “afere”, povezane z SDS in Janšo? Si mislil, da bo tokrat drugače. Ne! Bojim se, da je to šele začetek. Demokrati se z vsemi silami in najboljšimi nameni bojujemo proti utelešenemu Zlu, kar so naši marsisti, ti pa brez prestanka uživaš v privoščljivosti kot kak nepotešen seksualni manijak. Bolj pokvarjenega komentatorja kot ti ni na Časniku.si. Še vsi tisti, ki so odkrito za levico, so veliko bolj pošteni od tebe. Ti si pravi pritlehnež. Ne vem, kako bse lahko zjutraj pogledaš v ogledalo.

      • Vaša miselnost je luzerska. Namesto veselja, ker vam pomagam z nasveti, me porivate v vaše sovražnike. No, vsaj vljudnost jena mestu, če se vam nos poveša, ker drugi več vemo od vas.

        Obstaja pa še druga možnost, da je institucija JJ&SDS tvorba palčka z modrimi očkami, ki uničuje pomlad. Podobno kot je gospod Plemeniti.

      • Moram dodat, očitno niste opazili, da nisem komentiral vašega driskanja okoli menjave Janeza Janše ampak članek. Sedaj, ko sem bil prisiljen prebrat še omenjeno pogreto drisko, bom pridal še svoje mnenje. Namreč ne vem kako delujete vi ampak, če mene kdo poizkuša na silo utišati kadar se iskreno pogovarjam, jaz potem še rajši govorim.

        Moram rečt, da človek včasih, hočeš nočeš, dobi občutek o resničnosti AlFe-jevih obtožb. Posebej kadar opazuje kako vaša dejanja, kljub vsemu, ne pričajo vedno ne o vaših najboljših namenih, ne o vaši demokratičnosti. Ena stvar, ki mislim, da vam jo hočeva dopovedat in jaz in AlFe, je, da pač veva, da ste tudi vi samo ljudje ne pa nekakšni stripovski junaki. Mogoče bi bilo dobro za vse nas, če to sčasoma spoznate.

        • “… jaz potem še rajši govorim.”

          Malo izven teme je to vprašanje: “Ste mogoče gospa Pongre?”

          • Nisem, seveda sem moškega spola. Tudi Pongre je moško ime. Seveda to ni moje pravo ime. Pač hočem ostati anonimen ravno zato, da lahko iskreno brez prikritih pritiskov izražam svoje razmišljanje ter svoje nazore.

      • PS: Da ne bo pomote naj ponovno povem, da nisem član nobene stranke in so to moja osebna razmišljanja, nazori ter moje razumevanje in si pridržujem pravico do drugačne presoje še naprej. In čeprav morda tako izgleda, ker ste me razjezili, moj namen ni vnašanje razdora med desne stranke oziroma hujskanje ene desne stranke proti drugi.

  16. Kar nekaj Pozničevih prispevkov sem prebral na casnik.si, kjer sem se strinjal z vsem razen z zadnjimi vrsticami. Tukaj je drugače. Zaključek je čudovit!

  17. Se strinjam z Martinom in zaključek članka, če dovolite, ponovim: “Vse našteto pa imamo v resnici ljudje radi in se trudimo, da bi vse tudi ohranili.”
    Sprašujem, kako sporočiti volivcem, da tisto, kar imamo vsi radi, uničuje vpričo nas majhna peščica ljudi. Jih res ni veliko in niso tako močni, kot se zdi, le glasni so. In celo to: Niso niti prepričani v tisto, kar nudijo in vsiljujejo, saj v svojem zasebnem življenju delajo drugače.
    Tukaj so rezerve za boljši jutri. Le nagovoriti (drugače in bolj izvirno) je potrebno tiste, ki so manipulirani in tudi one, ki manipulirajo.

  18. Dobro je tole g. Poznič spisal, se vidi, da marsikaj bere in razmišlja. Da so ostre besede, prav je, tako se budi narod. Se strinjam, Slovencem gre dobro, zato pa še ne švicajo. Obeta se nam še ena levaška vlada, ker narodu pač v tem obilju NIČ NI MAR, ker jim ne more biti, saj so tako vzgojeni. Posledica desetletij komunističnega vladanja in razčlovečenja, v takem okolju v ljudeh nekaj odmre.

    Amelie, razumem vašo skrb. Če v Sloveniji ni bilo lustracije, nam to pove, v kakšni državi živimo. Zato kakšni šibkejši, rajši še spijo, ker bi se od groze kam ugreznili.

    Nova vlada – v njo pa se bo uštulil NSi kot kaže. Ekonomski program pa si bo lahko potem samo nekam zataknili, ko bodo spoznali, v kakšno ekipo “izbrancev” so lezli. Danes imajo kongres, slutim pa, da novemu vodji vsa ta slava in nov položaj godita, spin ga pa odnaša. Da se zbližuje z levimi pripelje stranko na čeri, a krmar fura svoje dalje.

    Lucijan je to nekje v komentarjih izpostavil, to je večni boj z zlom, ni kompromisa in amen. Kako si boš mazal z drekom roke, ne da bi smrdel? Zato pa Janša pri ljudeh ni razumljen, on je posebne sorte in svojo bitko odlično bije. Ne dela kompromisa z zlom in je tarča vsega njihovega srda, besa in podtikanja laži. Menite, da bi Janša, praktično sam vpijoč v puščavi, preživel vse te napade, če v njem ne bi bilo morale in pravičnosti? Ne bi nikakor. Ker pa moralo in pravičnost v dobro naroda združuje v sebi, obraz mu je od gub prizadejanih krivic udrt, je pa podprt s strani neba in zemlje.

    Na utemeljene zapise, kaj se dogaja pred volitvami, sem naletel spodnjem linku, in na blogih od št. 59 navzdol, vredno jih je prebrati, meni so odpirali oči:

    https://gospodovasepetanja.blogspot.si/2018/04/59.html

Comments are closed.