Za domovino …

24

Na prvi maj sem slučajno zašla na Socerb. Seveda sem bila prepričana, da tam ne bo žive duše, vendar sem se motila. Kolone vozil in takoj na začetku parkirišča redar, ki nas je začudeno gledal, ko smo ga spraševali, zakaj toliko ljudi. Že skoraj užaljeno pa je zabrusil, da je prvi maj in da se začenja praznovanje, ko smo ga vprašali, če je toliko ljudi morebiti zaradi maše v Sveti jami. Ker sem na vsak način hotela žig slovenske planinske poti, smo se pač vdali v usodo, parkirali avto ter se odpravili proti gradu. Že od daleč sem zagledala plapolajočo rdečo zastavo s srpom in kladivom, poleg nje izobešeno jugoslovansko zastavo z rdečo zvezo v sredini. Ko sem prišla bliže, sem videla, da vabijo na praznovanje dneva mladosti (saj veste, na dan, ko smo nekoč praznovali rojstni dan našega dragega Tita). Da bi bila nostalgija še večja, so prodajali še kratke majice z obrazom Tita. Šele takrat, ko je bil prvi šok mimo – rdeča zastava s srpom in kladivom je pač nekaj, kar ne vidiš vsak dan – sem opazila, da majice s sliko našega ljubega voditelja nosijo menda celo vsi redarji ter tudi nekateri obiskovalci.

Verjetno si ne morete predstavljati, kako neprijetno sem se počutila ob taki poplavi simbolov preteklega režima. Pripadam sicer generaciji, ki je premlada, da bi na svoji koži občutila vso bedo sistema, ki je mnogim povzročil nepopravljive krivice, nekaterim pa, zaradi posedovanja rdeče knjižice, omogočil vzpon, ki bi ga v demokratični družbi verjetno težko dosegli. To pa ne pomeni, da ne vem, kakšen je ta sistem bil. Saj konec koncev tudi nisem doživela nacistične Nemčije, pa vem, koliko zla je bilo takrat storjenega. Vsekakor si lahko mislite, kako hitro sem zapustila prizorišče, potem pa še dolgo v noč razmišljala o tem, kar sem videla. V resnici mi še sedaj tista rdeča zastava ne da miru, čeprav se je praznik že odmaknil in smo že naslednji dan bolj razmišljali o tem, kako verjetno nikoli več ne bo tako, kot je bilo, saj smo bili menda letos zadnjič doma dva dni ob prazniku dela. Če bi kdo izobesil simbole nacizma ali fašizma, bi bila verjetno na nogah vsa Slovenija. Vse povprek bi bilo slišati zgražanje, saj je vsakomur jasno, kaj simboli teh dveh totalitarnih sistemov predstavljajo. Ko pa po dvajsetih letih samostojne in demokratične Slovenije zaplapolata srp in kladivo, mnogi nostalgično zavzdihnejo in pomislijo na zlate čase, ki naj bi jih ta dva simbola prinesla. Ampak, ali ni celo Ustavno sodišče RS lani oktobra v svoji odločbi glede poimenovanja Titove ceste zapisalo, da »ime Tito ne simbolizira zgolj osvoboditve ozemlja današnje države Slovenije izpod fašistične okupacije v drugi svetovni vojni, temveč simbolizira tudi povojni totalitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin”?! Torej, kakšni zlati časi neki? A so bili zlati zato, ker ni bilo treba misliti s svojo glavo – pravzaprav je bilo to celo nevarno –, saj je namesto tebe to delala oblast (poznate tisti rek: »Imam svoje mnenje, vendar se z njim ne strinjam.«)? A so bili zlati zato, ker ni nihče imel nič (čeprav v resnici ni imelo nič samo delovno ljudstvo)? A so bili zlati zato, ker so si mnogi lahko poceni zgradili hiše (to, da ta dolg plačujemo še danes, vseh nostalgikov ne zanima)? Ali so bili zlati zato, ker so bili vsi enaki (pa čeprav samo na videz)? Ali to ne pomeni, da z ohranjanjem teh simbolov na nek način e ohranjamo to slepilo, dvoličnost, razklanost, ki so jih ti prinesli v slovenski prostor?

… po demokratični in svobodni poti naprej

Marsikdo bo rekel, da je to stvar zgodovine in da je že čas, da se obrnemo v prihodnost. Se popolnoma strinjam. Danes se namreč mnogi srečujejo z veliko bolj oprijemljivimi, stvarnimi problemi, kot je rdeča zastava. Brezposelnost, finančna kriza, recesija, negotovost tistih, ki še imajo službe, skrb mladih družin in parov pri reševanju stanovanjskega problema, itd. Toda, če ne bomo z resnico ovrednotili časa, ki se je oblikoval pod rdečo zastavo, se lahko zgodi, da bomo rešitve za današnji čas, namesto v sedanjosti in prihodnosti, iskali v preteklosti. In v zlatih časih … ,ki to niso bili.

Kar pa se tiče tako pogosto slišanega očitka, »pustimo zgodovino zgodovinarjem«, pa še  to – ali niso tisti, ki vsako leto izobešajo simbole preteklega režima, ki najbolj bučno praznujejo spomine na »junaška dejanja naših vrlih herojev«, pravzaprav tisti, ki zgodovine ne morejo pustiti, čeprav prav to očitajo drugim? Kot da bi se bali, da bo, če ne bodo vedno znova in znova prepričevali, vpili na ljudi, da so takrat, toliko desetletji nazaj, izbojevali svobodo, bratstvo in enakost, zgodovina pozabila na njihova »junaštva« in bodo ostali samo še »obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin«.

Foto: Wikipedia

 


24 KOMENTARJI

  1. Pojav tega nekritičnega gojenja oziroma ponovnega vzpenjanja kulta osebnosti JBT-ja utegne biti usodno za njegove nosilce, ker gre za zelo nevarno početje. Resnica o preteklem režimu titoizma je namreč zelo obremenjujoča predvsem z vidika varovanja človekovih pravic. Zato je zadnji čas, da se začne upoštevati zgodovinsska dejstva in se jih pravilno ovrednoti. S strani protagonistov Titovega kulta gre za zelo grob napad na resnico in onečaščenje mnogih žrtev omenjenega sistema, ki so bili pobiti bodi si brez dokazane krivde v množičnih pobojih, katerih nedolžnost še toliko bolj odseva v takozvanih montiranih sodnih procesih, v katerih se jasno prepoznava vsa aroganca, podlost pristranskost in neresnicoljubnost režimskega sodstva in njihovih krivičnih sodb.
    Dragi bratje in sestre, poklicani smo, da živimo spodobno, da bomo svojim nasprotnikom lahko dali verodostojno pričevanje o resnici, ki edina more biti rešitev tudi njihovim zavoženim življenjem. Bodimo zvesti in pogumni pričevalci za resnico z veliko začetnico in glasniki vesele novice tudi v sodobnem svetu.
    Kristus namreč živi, aleluja.

  2. Mah tudi drugi poganjajo kulte že leta in leta pa je vse lepo in prav. Vsak za svojim, kakor se mu zdi prav. Pa brez zamere, takrat nas je veliko bolje živelo. Naj živi Josip Broz Tito.

    • jap Tito je bil priljubljen vladar delomrznežev in zabušantov…

      kopiram z tweeta
      Pred 32 leti je umrl Tito – evergreen good news

    • Ja, stanje opranih glav je akutna bolezen slovenskega naroda! Kako more nekdo, ki so mu pobili sorodnike, ki mu ne plačajo za tlako …, biti član stranke, ovaduh in častilec sovjetskih in jugo znakov terorja?
      Ja, to je posledica zgodovinskih učbenikov in vsa učenost FDV, Pravne in Pedagoške fakultete, posledica “tekovin” pravic teroristov! Slovence so pohlapčili do konca? Glede na Helenin glas, upam, da še ne! Vesel sem prebuditve mladih kristjanov!

  3. Nekateri slepo verjamejo v Kristusa, drugi v Alaha, tretji v Krišno, četrti pa v Tita … Kaj je na tem tako groznega? Ali se niso v Kristusovem in Alahovem imenu tudi počela srh vzbujajoča množična grozodejstva? In še dan današnji se počnejo! Poglejmo v Afganistan, Irak, podsaharsko Afriko itd.
    Objektivno gledano je JBT največja zgodovinska osebnost na vsem južnoslovanskem območju, kar pa seveda ne pomeni, da ni odgovoren za nekatere zločine in kršitve človekovih pravic.

    • Predvsem pa je bil Tito clovek, ne pa Bog. In ocenjujmo ga po tem, kar je kot politik storil, dobrega in slabega. Zanimivo, da hocejo biti diktatorji vedno povelicevani (severna Koreja!), zares veliki ljudje pa so skromni in sluzijo drugim (Gandhi).
      In Titu slave in proslav njemu v cast nikoli ni bilo dovolj!

    • Tudi Hitler je bil zelo pomembna zodovinska osebnost in pri zapeljancih tudi zelo priljubljen.

  4. Helena, mene je tudi 1986. leta, ko sem se vrnil z menjave iz Združenih Držav, piknila poplava Titovih slik. Pravilno sem si razložil, da ne pomeni nič dobrega. Slike po mojem mnenju niso pomenile priseganja na stare vrednote, pač pa strah pred morebitno prihajajočo vojno ali kakšno drugo katastrofo.

    In še nekaj me zanima. Ali si osebno poznala Tita? Na kakšen način lahko objektivno oceniš njegov osebni prispevek k napredku, miru, demokraciji, blaginji in sreči ali totalitarizmu v dvajsetmilijonski državi?

    Moja družina (zlasti po očetovi strani) je veliko pretrpela med drugo svetovno vojno. Podobno tvoji jezi bi se lahko tudi jaz zdaj zgražal, ker svoj trdi č pišeš po nemško…

    • Đukanović, tovariša Tita smo pa ja vsi poznali.

      Dobro smo vedeli in opazovali, da je zbil zločinec, demagog,grandoman, bonvivan, zapravljivec in diktator,

      Še najmanj smo mu zamerili, da je bil tudi velik kurbir.

      Celo nič nas ne bi motilo, če mu kurb ne bi plačevali mi davkoplačevalci.

  5. ĐUKANOVIĆ , vse HELENINE črke so v slovenski abecedi , zaradi tvojih pa bi morali prenoviti , popraviti naš abecedarij !
    Kradljivost , laži in zločinskost so mu //TITU // bile spremljevalke ! Prevarantstvo , varanje žensk , ljubic prav tako , pač pravi karakter komunista , partijca !

  6. Irog, priimek Jaklitsch izvira iz kočevskega, čeprav je bil še rej seveda slovenski.

    • Nič hudega. Zelo je zoprno, ko srečuješ komentatorje, ki se nalašč izživljajo. Tipkovnica pa vsakemu kdaj ponagaja. Še posebej če slepo tipkaš.

      In še glede priimka. Jaz osebno sem ugibal, da je gospa zamejka – Korošica. Pa seveda ni nič narobe z njenim priimkom. Jaz jo sodim le po njenih besedah. Ponazoriti sem hotel, kako enostavno si je izmisliti razlog za obsojanje. In si potem še kaj namisliti: npr. takšne tekste pišejo mame, ki avtoritarno vzgajajo svoje otroke.

      Seveda osebno ne vem niti, ali gospa sploh ima otroke. In če jih ima, kako jih vzgaja. No podobno trdim, da si vse prepogosto dovolimo ocenjevati Kleopatro, Julija Cezarja in Nerona, čeprav dejansko ne moremo preveriti, ali so trditve o njih zapisane v zgodovinskih virih točne ali ne.

      No pa saj ni bistveno. 🙁

  7. Jezusa nekateri predstavljajo kot prvega komunista. Če bi se TITO zgledovala po njem, bi bil danes svet veliko bolj prijazen in bilo bi že konec svetovne morije. Tito je mrtev in tisti ki mu kličejo :”Živel” jih je čas že povozil. TITO pa je čisto nekaj drugega. To je kratica, ki govori o sceni, ki še vedno obstaja. To je TAJNA INTERNACIONALNA TERORISTIČNA ORGANITACIJA. V Jugi so se urili tudi nekateri teroristi z bližnjega vzhoda. Komunisti so prihajali praviloma na oblast s krvavo revolucijo in s potvarjanjem resnice še posebej o svojih idejnih nasprotnikih in o svojih resničnih a prikritih namerah. velikokrat so se lažno predstavljali kot rešitelji ali osvoboditelji naroda (kot naprimer v Sloveniji), v resnici pa jim je bil narod le malo mar. V letih naše samostojnosti to njihovo naravo lahko spozna vsak, ki mu je do resnice več kot do časnih osebnih materialnih ali drugačnih koristi.
    Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobui, svojo dušo pa pogubi. In vendar so za časne koristi ljudje pripravljeni poteptati vse, kar jih ovira pri uresničevanju skrajno sebičnih osebnih ciljev. V nebo vpijoč je primer novega družinskega zakonika, ki bi zaradi sebičnih ciljev oske interesne skupine poteptal potrebo in dobro otroka, da je rojen in da živi v družini z očetom in mamo, v okolju kjer je sprejet in ljubljen že od samega spočetja naprej. Zanimivo, da so z novim zakonikom simpatizirali in ga podpirali vsi dediči komunizma zbrani okrog Jankoviča, Kučana in Stanovnika. V nekem smislu je ta zakonik, moramo priznati, resnično zelo napreden in sicer v pacifističnem smislu. Zanesljivo bi v nekaj generacijah dosegli mir vsaj med prebivalci Slovenije. Tujci bi vkorakali v najbolj miroljubno deželo na svetu… vkorakali bi namreč kar se poselitve tiče v povsem izpraznjen prostor.
    V tem trenutku j zato za nas njbolj pomemben projekt narodna sprava in sprejem varčevalnih ukrepov. Delavci varčujemo že vsa povojna leta. Da je bilo v socializmu boljše, o tem čivkajo partijci(patriciji), ki so bili priviligirana kasta in so lahko živeli na visoki nogi in celo po slovenski osamosvojitvi so se dobro znašli in bi kar lepo živeli, če jim desnica s svojimi krščanskimi vrednotami nebi zbukjala slabe vesti z odkrivanjem njihovih premnogih raznovrstnih zločinov.
    Tovariši, po Titovi poti naprej! Končala se bo (simbolno) na Dedinjah, za nekatere v marmorju in zlatu a zanesljivo pod “rušo”. In kaj bo z njihovimi( vemo komu) prodanimi dušami.
    Morda pa tovariši želijo po TITO-vi poti. To je široka in prostrana pot in veliko jih je, ki bodo po tej poti šli in Bog ne daj, da bi šli po njej do konca. Vodi namreč tja od koder se ne bo več dalo nazaj. In tam bodo vrženi ven, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Da se nebo kdo izgovarjal, da ni bil posvarjen.

  8. Vidim, da nekateri zagovarjajo Tita kljub dokaj milemu opisu iz uvodnika, ki govori o spornosti njegovih početij. Zagovorniki Tita so v glavnem goreči nasprotniki Janaza Janše in častilci Zorana Jankoviča.
    Podoben tandem je izšel iz junaških partizanskih bojev. Bila sta Tito in Hebrang. S tem, da je bil Hebrang intelektualce, med tem, ko Tito ni mogel nikoli zatajiti svojega “šloserskega” porekla. In Hebrang je bil resna konkurenca, da na demokratični način postane vodja Jugo komuistov. “Šlosar” je to zaslutil in dal “pospraviti” Hebranga. O kakršni demokratičnosti, ali humanosti ni bilo govora. To je naredil, “šlosar”namreč, v stilu velikih tiranov, tako da se še danes ne ve za njegov grob, pa tudi o dneh trpljenja in dnevu smrti se bolj ugiba.
    To s humanostjo ali poštenjem, kaj šele s pravno državo nima nobene zveze. Samo ta umor ga velikega Tita uvršča med morilce.
    In njegovi pristaši bodo rekli: no, pa kaj?

  9. TITO , se je ponašal , kot kontrahirani vaški žrebec , ko mu niso bili vmar njegovi , po svetu zasejani otroci !

  10. Ves cirkus ,tudi tisti del,ki je naročen v interesu provokacije,je posledica maličenja zdrizaste mase v lobanji.Kdor ima tam stvari urejene je,ali realno doživljal “zlato dobo”,ali se kasneje potrudil in posegel ,poiskal informacije še kje drugje kot v xkrat preimenovani druščini in njenih glasilih imenovanih mediji.
    Nosilci diktatorjevih betic na majicah,napisov njegovih parol in podobne navlake se enakovredni nemškim desničarjem.Eni in drugi v normalnem svetu veljajo za …….

Comments are closed.