Ž. Turk, siol.net: Zakon, pravičnost in mir

8

Najboljši komentar izida referenduma je še pred končno odločitvijo tvitnil @cnfrmsta. Nekako takole je napisal: “Najprej so prišli po kekse. In sem bil tiho. Potem so prišli po bombone. In sem bil tiho. Potem pa so prišli po napolitanke, in sem rekel, ‘ej, počakte mal!’.”

“Ej, počakte mal”, je reklo ljudstvo na referendumu 20. decembra. Zakon je padel, ker je spreminjal preveč in prehitro. Odločili ga nismo tisti, ki pišemo, beremo in debatiramo. Odločili ga niso intelektualci, ki zaradi tehtanja med pravico ene manjšine in pravico druge manjšine niso spali.

Odločili so ga ljudje, ki so vse to z ne posebej veliko pozornostjo spremljali, na koncu so se pa odločili po občutku, a vendar ne brez vpliva džumbusa, ki je ob tem nastal.

Zakon

In takole po občutku je bilo s tem zakonom nekaj narobe. V boj za istospolne se je brez vsakega razumevanja za ostanek sodržavljanov pognala skrajna levica, ki se ni znala ustaviti pri pravicah istospolnih, ampak je zakon zapisala brezkompromisno in rušilno za tradicionalne vrednote.

Igrali so na čustva enakosti istospolnih, a tudi na nestrpnost proti cerkvi in reakcionarni desnici. Desnica je igrala na čustva skrbi za otroke, v manjši meri pa je poudarjala politično dimenzijo. Murgel in Udbe je bilo v njihovi kampanji manj kot cerkve in Janše na drugi strani. Ob uravnoteženem nagovarjanju skrbi in enakosti je odločila razlika v stopnji negativnosti kampanje.

2/3 udeležencev referenduma se je požvižgalo na modrovanja o neustavljivem napredku. Eno figo jim je mar, ali pripadajo modernim in progresivnim. Omenjanje kamene dobe in srednjega veka ni naredilo nobenega vtisa. Ne spremljajo propagandnega valjarja politično-medijskega kompleksa, ki je vršil pritisk povsod, od Facebooka do nacionalnih časopisov in televizij. In ja, volivci PROTI so manj časa obiskovali šole, katere učitelje so izobrazili na fakultetah, ki so se javno izrekle ZA ali so člani sindikata, ki je javno podprl zakon.

Kar je razočaralo med kampanjo in kar skrbi še po njej, je odnos, ki ga imajo bojeviti zagovorniki zakona do svojih nasprotnikov. Ne govorim o istospolnih, ampak o tistih, ki so jim bili istospolni kanonenfuter kulturne vojne. Tisti, ki o sebi mislijo, da so poosebljeno spoštovanje različnosti, so svoje nasprotnike prezirali. Ker dovolj velika stopnja prezira je cepivo, ki preprečuje, da bi se te kak argument druge strani dotaknil.

Po tem referendumu nič ne slišimo, da ima ljudstvo zmeraj prav. Olikani povedo, da je zakon padel, ker so Slovenci butasti in zahojeni. Manj olikani, da so na drugi strani retardirani podporniki Princa Teme in klerofašistična golazen, ki da ima še kakih deset let življenja pred seboj, potem pa bo narava naredila svoje.

In seveda retardiranci niso vredni resnega soočenja idej. Trud, ki smo ga nekateri vložili, da bi nasprotnikom razložili, zakaj smo proti, je bil praviloma zaman. S tem ne trdim, da grdih praks ni bilo tudi na drugi strani, ampak na strani ZA se zdi, da je to sistemsko.

Pravičnost

Nekaj tednov nazaj sem napisal (Časnik: Dve poroki in pogreb), da so šli z zakonsko rešitvijo samo zato tako daleč, da so lahko spotoma brcnili še v enega od gradov iz mivke (Siol: Gradovi iz peska). No, zdaj se je izkazalo, da grad ni samo iz mivke, ampak je v njegovem jedru trden kamen. Brca v mivko se je končala kot brca v kamen, kar je precej boleče.

Bolečina zna biti dolgotrajnejša in morda ne bo bolela samo tistih, ki so brcnili. Začenja se namreč kapitalizacija referendumskega uspeha. To bo kdo kritiziral, češ ne gre za otroke, ampak za Aleša Primca, ampak spomnimo se, tako zakonsko rešitev in posledično referendum smo dobili zaradi politične poteze levice.

Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


8 KOMENTARJI

  1. Nekaj besed le na članek, ki je zame zelo zanimiv, s precej duhovitimi in dobro zadetimi ocenami in ponazoritvami. Razen uvodne ocene in zaključka ne bi imel ugovora, ampak prav različno mnenje želim tu izpostaviti.

    Turk v uvodu zapiše, da je problem zakona, da so ( ZL + LGBT) želeli doseči prehitro preveč. Podobno se je nedavno v radijskem omizju ozrazil p. Edi Kovač. Ne eden, ne drugi ne definirata meje, ampak oba je možno razumeti tudi, da utegne nekoč ali kmalu nastopiti čas, ko bi homoseksualna poroka in adoptiranje otrok s stranih teh parov postalo splošno sprejemljivo, tudi za katoliški svet.

    No, jaz se tu ne strinjam. Zakonska zveza kot zveza enega moža in ene žene, materinstvo, očetovstvo, spoštovanje naravnega reda in zakonitosti so po mojem temeljne vrednostne točke, kjer ni popuščanja in je to skrajna linija preko katere katoliški družbeni nazor enostavno ne more.

    Če zdaj to povežem s Turkovim zaključkom članka, naj izrazim nestrinjanje, da bi bilo to neko nezmerno, nesredinsko prepričanje, torej zelo desno prepričanje. To je prepričanje večine krščanskih demokracij in konzervativnih strank v Evropi in večine na republikanski strani v ZDA, tudi nekaterih demokratov. Vsekakor je to tudi stališče CDU in Merklove, ki ji mnogi, tudi v SLO, očitajo, da je v politiki preveč levo. Npr. v migrantski krizi. To je stališče desne-sredine tudi v Franciji, Italiji, Španiji itd.

    Ne vem torej, odkod si Turk jemlje pravico recimo Aleša Primca ocenjevati za nezmernega, populističnega, nesredinskega za razliko od sebe ipd. Lahko bi recimo tudi Primc ali kdo drug udaril kontro in njega lovil na izražena stališča, ki so domnevno ali celo evidentno nesredinska.

    Npr. na nekatera njegova stališča, ki jih je zapisoval ob migrantski krizi. Ki so bila gotovo mnogo bolj podobna stališčem Orbana kot Merklove ali Junckerja. Tudi stališčem populistične evropske (skrajne ) desnice. Bolj zmerne strune je ŽT ubral šele ob radikalnem protiislamskem populizmu, od katerega se je distanciral.

    Podobno in še bolj očitno velja za ekonomsko-socialno misel. Če se Primc smatra za dediča misli in dela Janeza Ev.Kreka ( in s tem verjetno katoliškega družbenega nauka na splošno), potem ga to umešča kvečjemu levo glede na poglede Turkovega kroga ( Šušteršič, Pezdir, ipd) liberalnih ekonomistov, ki zagovarjajo tekmovalno svobodno gospodarstvo, ukinitev miminimalne plače, enotno davčno stopnjo, socialno kapico, brali smo celo predlog o ukinitvi obveznega osnovnega šolanja.

    To je vsekakor bolj desen koncept od tradicionalnega krščansko socialnega, ki je socialno-tržno gospodarstvo, družbeni dialog socialnih partnerjev, dopolnjevanje načel solidarnosti in subsidiarnosti ipd.

    Saj je gotovo možno tudi, da bi se politična iniciativa ljudi okoli Aleša Primca umestila bolj desno od obstoječih SDS in N.Si. Morda s tem lažje računa na podporo. A sploh ni nujno, da bi se umestila tako, sploh ne za nekoga, ki prisega na J.Ev.Kreka.

    Osebno bi si želel prav sredinsko stranko, zagovornico ekosocialno-tržne ekonomije s krščansko-konzervativnim kulturnovrednostnim nabojem. K temu sodi nedvomno zagovarjanje klasičnega modela družine brez odstopanj tistim, ki bi ta model razbijali.

    p.s. pater Branko Cestnik ima pa na blogu prevod intervjuja z italijanskim poslancem leve sredine ( Demokratske stranke), ki je navdušen nad slovenskim referedumskim NE in poziva Cerkev v Italiji, naj gre odločno v podobno borbo, ki se v Italiji glede na predloge že obeta. Poudarjam, poslanec leve-sredine.

    Ne sprejemam torej, kar Turk v članku nakazuje, da bi katoliško stališče o tem bilo populistično, skrajno desno ali sploh desno!

    • Turk se je v nekem članku naravnost izrazil, da morala s tem (gej porokami) nima nič.
      In tako tudi nadaljuje v svoji amoralni maniri. Kaj ima on še s Krekom mi ni jasno. Turk je tu krepko izgubil na svoji kredibilnosti. Vsaj zame.

      • Nisem socialist. Realno, mislim da tudi Krek ni bil. Čeprav je napisal: Krščanski socializem. Ogromno dobrega je naredil za slovenske ljudi, za ogromno ljudi. Vsekakor mnogo več od tedanjih liberalcev.

        Tudi social-demokracija ni socializem. Tu mnogi pretiravate, pavel na prvem mestu. Shroeder je bil recimo prej liberalec kot socialist.

        Sicer pa: vsake oči imajo svojega malarja. Pustimo vsakemu ptičku peti po svoje, kajne. 🙂

      • To je zmota in velik nesmisel. Pater Gržan se je nekajkrat ob njega obregnil. Ampak zdaj ni časa tole razčiščevat.

        • Res, vesel Božič tebi in vsem na Časniku.
          Desnico in levico je definiral že Kristus. Težko da gre za zmoto. Katoliško stališče je zato vedno desno. Ni skrajno desno, zagotovo pa ni sredina.

  2. Pa brez zamere, če bo avtor to slučajno bral. Polemiziram ad rem in nikakor ne ad personam.

    Vsem želim lep, blagoslovljen Božič!

Comments are closed.