Ž. Turk, Siol.net: Slovenija Uber Alles

Septembra 1959 je bil premier Zveze sovjetskih socialističnih republik Nikita Hruščev na dvanajstdnevnem obisku v Združenih državah Amerike. Obiskal je kmetije, tovarne in tipične ameriške domove. Vse je bilo boljše kot doma.

Celo krave so dajale več mleka in bile ob molži videti bolj zadovoljne od ruskih. Zaostajanje Sovjetske zveze za ZDA ga je po eni strani ujezilo in je leto pozneje s čevljem tolkel po govornici generalne skupščine Združenih narodov. Po drugi strani pa je obisk takratnemu sovjetskemu vodstvu razširil obzorja.

Septembra 2016 je ZDA obiskala delegacija Vlade Republike Slovenije. Minister Koprivnikar je odpotoval v Kalifornijo in s podjetjem Uber podpisal pismo o nameri.

Namera je, da si bosta Slovenija in Uber “prizadevala za podpis memoranduma o soglasju med vlado Republike Slovenije in podjetjem Uber”, kar naj bi vzpostavilo partnerstvo, namenjeno “spodbujanju razvoja”, dalje, da bosta Slovenija in Uber “vzpostavila dialog”, pa da “se bo podjetje Uber aktivno vključilo v projekta ministrstva za javno upravo Partnerstvo za spremembe in Zelena referenčna država v digitalni Evropi. In nekako tako naprej.

Če to pomeni, da bomo v Sloveniji kaj prej dobili Uber in podobne storitve, je ministrova pot v ZDA vredna davkoplačevalskega denarja. Če to pomeni, da se bo Slovenija v Bruslju zavzemala za inovacije brez dovoljenja (permissionless innovation), je ministrovo potovanje vredno davkoplačevalskega denarja.

Ker to pomeni, da se je minister za en teden izkopal iz doline šentflorjanske in bival v svobodni, odprti, hitro razvijajoči se visokotehnološki družbi, je ministrova pot gotovo vredna davkoplačevalskega denarja.

Ampak

Če bi bila Slovenija odprta država, v katerih je dovoljeno vse, kar ni prepovedano, ministru ne bi bilo treba potovati v ZDA. Uber bi lahko že vozil, kot vozi v Krakovu, Talinu, Varšavi, Zagrebu in Kijevu.

Država ne bi imela nič s tem. Morda mesta. In podjetja iz silicijeve doline s Slovenijo ne bi delala tako, kot slovenska z Azerbajdžanom in Belorusijo. Kjer se je treba pač z državnimi poglavarji dogovoriti za posel, sicer se ničesar ne opravi.

Ampak ni tako. Slovenija je pač zelena referenčna država v digitalni Evropi in to kaže, da Evropa pri teh zadevah komplicira do take mere, da je Slovenija s svojim podpisovanjem pisma o nameri za podpis memoranduma celo referenčna država.

Če se Uber in podobni uspejo dogovoriti s slovensko birokracijo in pomiriti slovenske sindikate, potem, bogami, to je referenca! Ko se bo Uber pogajal, da bi vozil npr. v Nižjem Novgorodu in bodo veterani Oktobrske revolucije robantili proti, bodo rekli, saj vozimo v Ljubljani! To je digitalna referenčna država. Kaj vi sploh še komplicirate!

Mimogrede, v Nižjem Novgorodu Uber že vozi.

Za kritike ministra Koprivnikarja je bil še podpis namere podpisati memorandum preveč. Tisti, ki svoje politične kariere gradijo na tem, da se zavzemajo za pomoči potrebne – in je torej v njihovem interesu, da je takih, ki si sami ne morejo pomagati, čim več – kličejo na okope.

Več lahko preberete na siol.net.