Ž. Turk, Siol.net: Prihaja delitveni kapitalizem, pripeljal se bo z Uberjem

21

Abdul je bil diplomat na pakistanskem veleposlaništvu v Washingtonu. Ker bi otroci radi končali študij v ZDA, je delo za Pakistan prekinil.

Študij stane in kadar ima čas, Abdul vozi črnega lincolna MKS. Uber Black za poznavalce. Za 9,31 dolarja me je julija v Washingtonu z 12. ceste peljal na Kapitolski grič. Pred leti bi za tako storitev najel taksi, zdaj sem uporabil storitev Uber.

Uber alles

Uber je podjetje, ki tistim, ki bi prevažali ljudi, najde potnike. In obratno – potnikom najde voznike. Za pametne telefone so napisali eno aplikacijo za potnike in drugo za voznike.

Če potrebujem prevoz, na zemljevidu označim, kje sem in kam bi se rad peljal. Aplikacija prikaže predvideno ceno in voznikom v svoji okolici sporoči, kdo in kam bi se rad peljal. Ko se nekdo javi, da bi me vzel, aplikacija pokaže, kdo je to, kakšen avto vozi in čez koliko časa naj bi prišel. Potem zemljevid prikazuje, kako se mi vozilo približuje. Ko je poti konec, mi s kreditne kartice avtomatično izgine zaračunani znesek, na e-pošto pa pride račun.

Nobenega opravka ni ne s karticami ne z gotovino. Nobenega taksimetra. Voznik na svoji aplikaciji le označi, kdaj se je vožnja začela in kdaj končala. Osebno mi je še posebej všeč to, da ni nobenih napitnin, za katere imamo Evropejci slabo vest, da jih v ZDA nikoli ne dajemo dovolj. Ena aplikacija za ves svet in ne aplikacija za klicanje taksija za vsako taksislužbo posebej. Uber deluje v več sto mestih v 60 državah sveta.

Ja, storitev, ki jo posreduje Uber, je pravzaprav ista kot tista, ki jo opravlja taksislužba. Prevoz osebe od točke A do točke B. Ogromna razlika pa je v načinu organizacije, poslovnem modelu, pravzaprav kar v paradigmi gospodarjenja.

Posledice tako organiziranih storitev bodo za družbo, politiko in posebej za vlogo države v družbi velikanske.

Delitveni kapitalizem

Uber je primer nove ekonomije, ki jo socialni romantiki imenujejo delitvena ekonomija, ciniki pa platformski kapitalizem. Za naslov sem iz vsakega pojma izbral nekaj, uravnoteženo. Enim bo všeč beseda deliti, drugim pa kapitalizem.

Delitvena ekonomija zato, ker ljudje delijo, kar imajo. Kapitalizem, ker tega ne delijo zastonj. Platformski, ker vse skupaj omogoča neka platforma. Uber je taka platforma in njeno vrednost ocenjujejo na 50 milijard dolarjev.

Vozniki, ki jih posreduje Uber, uporabljajo lastne avtomobile. Ljudje, ki oddajajo stanovanja prek storitve Airbnb, delijo svoja lastna stanovanja.

Ničesar se ne deli vsakemu po njegovih potrebah, za Uber pa vsak dela po svojih zmožnostih, kadar mu ustreza. Ne dela zastonj, za svoje storitve je plačan, zato gre vendarle za kapitalizem. V jedru tega kapitalizma pa je platforma – podjetje Uber.

Moji socialistično aklimatizirani bralci bodo ropotali, da Uber izkorišča, saj si vzame 20 odstotkov od zaračunanega zneska in vsaj dolar od vsake vožnje.

Obojestransko zadovoljstvo

V Uber sem se vpisal – torej naložil aplikacijo in jim zaupal številko kreditne kartice – junija v Krakovu na Poljskem. Ja, Poljska je del modernega sveta. Za razliko od Ljubljane, kjer je mesto ustanovilo taksipodjetje. Ampak po Krakovu je užitek hoditi peš.

Prvi sestanek v ZDA sem imel prvi dan zjutraj na enem od inštitutov univerze George Mason. Nisem hotel zamuditi ali česa prepustiti naključju, zato sem se odločil za uradni rdeči washingtonski taksi. “Je tam blizu kaj znanega,” me je vprašal taksist, ker iz naslova ni natanko razbral, kam greva. Dobro, da sem imel cilj potovanja shranjen v Google Maps in sva zadevo našla. Cena: 20 dolarjev. Za nazaj sem poklica Uber. Peljal me je Mohammed s toyoto prius. Za 11,49 dolarja.

Izkoriščanje?

Kaj pa vem. Mohammed je bil zadovoljen, da je zaslužil, jaz sem bil zadovoljen, da sem se peljal 42 odstotkov ceneje kot s taksijem. Vozniki se ne pritožujejo. Nasprotno. Nekdanji taksist mi je povedal, da je pavza med eno in drugo stranko z Uberja približno polovico krajša kot pri taksiju. Nekdanji voznik minibusa, ki je vozil ljudi na in z letališča (nekakšen Go Opti), je povedal, da zdaj zasluži precej več.

Enkrat me je peljal voznik, ki je bil gluhonem. Vprašanje, ali bi skladno z mestnim pravilnikom o opravljanju taksislužbe sploh smel voziti ljudi glede na to, da preverjajo znanje jezikov, turističnih znamenitosti ipd. Tako pa je imel delo. In ja, aplikacija me je prej vprašala, ali imam kaj proti, da je voznik gluhonem.

Več lahko preberete na Siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


21 KOMENTARJI

  1. Po prebranem članku lahko rečem, da mi je sedaj kasno kako podjetje UBER deluje, to je pohvalno. Tudi ideja delitvenega kapitalizma mi je sedaj jasna. Tako lahko rečem, do tod vse lepo in prav. A kaj ko me Žiga s tem pristopom bolj spominja na kakega FDV-jevca , kot na človeka z akademskim naslovom.
    Naj pojasnim: “Ugled namesto regulacije” negira realnost regulacije, ki jo ne zahteva politika ampak javnost in razni kapitalski lobiji.
    Regulacija psihofizičnega stanja voznika, ki prevaža ljudi se vsakič zaostri, ko pride do nesreče. Spomnimo se samo polemike ob pilotu Andreas-u Lubitz-u, pa nesreč avtobusov. Ali imajo Uber vozniki enak strog kriteriji kontrole zdravja? Ali so avtomobili povrženi tako zahtevnim tehničnim pregledom, kot to velja za profesionalne?
    Prepričan sem, da je glavni generator regulacij v družbi zavarovalništvo, le to pri politiki uspe zloborati vse zakone, ki po njihovih željah. Ko bo enkrat pri zavarovalnici potrebno prijaviti uporabo svojega avtomobila za Uber dejavnost, bo cena prevoza bistveno višja. Država predpiše, zavarovalnice kasirajo.
    Skratka noben delitveni kapitalizem na dolgi rok ne more uiti regulaciji, kajti regulacija v določenih segmentih odpravlja anarhijo, brezpravje.

    • Pametni pomisleki. Če prav razumem, nekdo, ki se prevaža z Uberjem, nima kaj drugačen status niti varnosti kot neki avanturist, ki smo mu včasih rekli autoštopar. Nadaljne vprašanje so seveda tudi davki. Seveda lahko nedko, ki ne plačuje davkov, nudi cenejšo storitev. Vsem bi bilo navidez in za kratek čas fajn, če ne bi plačevali davkov. A za zelo kratek čas …

    • Več imaš ti skupnega z ZL, Mesecem, Kučanom, sindikati in FDV (varnost, strah zase) kot Žiga Turk s FDV.

      Če kapitalski lobiji zahtevajo regulacijo trga, to delajo za uničitev trga in dosego monopola. Pri tem podkupujejo uradnike, politike.

      Degradacijo poteka takole
      Svobodni trg >karteli (lobiji) > privatni monopoli > oligarhija,, crony, F21,mafija,fašizem, fevdalizem > komunizem (najhujša oblika suženjstva in ČISTEGA ZLA v zgodovini človeka.

    • Očitno ne razumeš uberja in ne razumeš, kako stvar poteka.

      Regulacija s strani države ni potrebna, saj to uspešno nadomešča “samo-regulacija” strank in voznikov.

      Ti lahko enostavno oceniš in pokomentiraš voznika, kar vidi vsak.

      Če boš videl, da je voznik utrujen, boš napisal. Če boš opazil, da ima preveč zlizane gume ali čudno obnašanje vozila, tudi.

      Nobene potrebe po državni regulaciji. Je pa res, da nevarnost, da bodo hoteli to pretirano regulirati, bo obstajala.

  2. Pa smo spet pri “varnosti” s katero socializem zmanipulira državljana, ki mora biti hiper, idealna varnost. In ta bo na zaslužek delavca nabila 100% davke in delavca za en teden prisilila da izpolnjuje celo navlako obrazcev.

    • poomjem malo nepošteno (ali celo naivno) enačiš birokracijo (za katero se skriva včasih “varnost”) s socializmom. …amerika je “izumila” birokracijo v smislu “pozor z vročo kavo se lahko opečete”, da so pokriti za vse možne pravne situacije …

      in trenutno najglasneje kričijo prozi uberju in airbnbju ravno v ameriki (druge države zahoda pa jim počasi začenjajo pripevati.
      ….
      drugače pa sem mnenja, da če kaj, potem nas ravno tehnologija in podobne platforme lahko rešijo trenutnega turbo kapitalizma in poskrbijo za resnično lažjo konkurenčnost navadnih ljudi (in tako bolj pravično distribucijo kapitala) …
      žal pa se, resnično znajo te zgodbe hitro zaključiti, ko se bodo začele prve večje zlorabe (kraje, ropi, ugrabitve, umori…) in se bo zadeve začelo bolj regulirati (torej obdavčevati)

      • Ne, ne. O birokraciji pišejo vsi klasični liberalci od Adama Smitha, ustanovnih očetov ZDA, Hayek, Mises, Friedman,.. Birokracija je največje zlo.
        Bismarck zgodovinsko ni bil socialist, a je z razrašča njem birokracije ugodil socialistom in zagotovil “državno varnost” glede penzij in zdravstva, ki je ekonomsko nevzdržna in zlagana solidarnost.

      • Vse to je socializem – da država tako ali drugače skrbi za ljudi – posledica je veliko birokracije.

        Ni res, da so najbolj proti uberju v ZDA. Najbolj so bili v Franciji, kjer so ga kar prepovedali, pa celo nasilni protesti so bili – protestnikov niso zaprli, so pa une, ki so vodili uber.

    • Regulirana država. To je že prehod iz socializma v komunizem. Da lahko država vsakemu vzame kruh, takoj ko pokaže da ni zadovoljen z njo.
      Jaz imam sicer tudi pomisleke glede Uberja. Ne zdi se prav, ker omogoča delo na črno. In to ni prav niti v Sloveniji. Bog nam pomagaj.

      • “da država (birokrati, politiki) ni tista, ki državljanom pove, kaj je dobra in kaj slaba storitev, ampak si to pripovedujemo kar sami, to socialistom vseh imen in barv ne gre v račun.”

        Konec 19.stl.se je začela razrašča ti birokracija, da bi ” urejala in zagotovila varnost” ljudem.

        Vsi klasični liberalci zagovarjajo veliko sposobnost in odgovornost vsakega človeka, da podjetno s pravim odgovorom poseže na trgu in si z delom zagotovi kruh in obogati posredno družbo. Vsi tudi svarijo, da je največji sovražnik delavca, podjetnika Vlada, Država, Birokracija, ki izvaja organiziran ROP.

        Birokracija, Država, regulacija, davki so ključni kriteriji za ugotavljanje socialističnosti. Takoj ko si država lasti podjetja (in s tem izziva podjetnike) se gre že komunizem (ni privatne lastnine, ni odgovornosti, ni izbire, ni trga).

        Država je koruptivna. Prevzema s monopolni mi podjetji trg in ga uniči. Birokrati in državni “podjetniki” so crony kapitalisti (Janković, Kučan, Bush, Clinton, Obama, Janša). Tovarišijski ali mafijski kapitalisti spet v imenu varnosti pohabijo trg, delavce, državljane. Ta socializem se imenuje fašizem.

  3. Zagovorniki birokracije, regulacije, velikih davkov, DRŽAVNE VARNOSTI =SOCIALISTI

    Zagovorniki državne lastnine v podjetjih, zdravstvu (bolnice, zd) in šolstvu (monopolnega državne šole od vrtca do univerze) = KOMUNISTI

  4. V Sloveniji večina ljudi dela za SLUŽBO DRŽAVNE VARNOSTI in podpirajo že 25 let na 45let podlage KOMUNIZEM (DRŽAVa je edini kapitalist, lastnik kapitala, vsi pa smo sužnji, v resnici je mafijska klika lastnik in upravljavec (slab, neučinkovit, nesposoben, nemoralen) kapitala)

    • Radi bi imeli standard Nemčije, a imamo miselnost in organizacijo kot v DDR (tudi materialni standard bo kmalu padel na nivo DDR, Kube in Severne Koreje, Hodxeve Albanije.

  5. Nič ne bo delitvenega kapitalizma in nič bodo imeli mali prevozniki pravičnega zaslužka. Ostala bo samo še platforma:
    “V podjetju se zavedajo, da je njihova aplikacija za naročanje prevozov z živim voznikom v vsakem primeru prehodne narave, saj bodo v prihodnosti na cestah v glavnem avtonomna vozila.”

    https://slo-tech.com/novice/t651843

    • Strah pred delitvenim kapitalizmom je enak ludizmu, ko so uničevali stroje.

      Enako bi lahko veljalo za avtonomne avtomobile – kaj bodo pa takrat naredili taksisti?

      Vsaka taka stvar prinese spremembo. Ampak, kot airbnb ni resno ogrozil hotelirjev, tudi uber ne bo resno ogrozil taksistov, še posebej, če se bodo prilagodili.

      Nobenemu ni všeč, ko dobi konkurenco, ampak to je življenje.

      • Ne gre za strah pred delitvenim kapitalizmom, pač pa ravno obratno.
        Uber razvija avtonomna vozila, zato je ta “delitveni kapitalizem” samo prehodne narave. V končni fazi ne bodo z nikomur nič delili, ker bodo vse delo opravili stroji.

        • Uber ni edini, je tudi Google.

          Če bodo avtonomna vozila, pa, če bo cena dovolj nizka, se bo še marsikaj spremenilo. Morda se ne bo izplačalo imeti svojega avta…

          Ampak nekaj časa bo še kar tako, kot je.

  6. To ni noben delitveni kapitalizem. To je navadna prostitucija. Celo več, ravno pripravlja se Uber ekvivalent za pravo prostitucijo. Kmalu bo zunaj.

Comments are closed.