Ž. Turk, Siol.net: Prihaja delitveni kapitalizem, pripeljal se bo z Uberjem

Abdul je bil diplomat na pakistanskem veleposlaništvu v Washingtonu. Ker bi otroci radi končali študij v ZDA, je delo za Pakistan prekinil.

Študij stane in kadar ima čas, Abdul vozi črnega lincolna MKS. Uber Black za poznavalce. Za 9,31 dolarja me je julija v Washingtonu z 12. ceste peljal na Kapitolski grič. Pred leti bi za tako storitev najel taksi, zdaj sem uporabil storitev Uber.

Uber alles

Uber je podjetje, ki tistim, ki bi prevažali ljudi, najde potnike. In obratno – potnikom najde voznike. Za pametne telefone so napisali eno aplikacijo za potnike in drugo za voznike.

Če potrebujem prevoz, na zemljevidu označim, kje sem in kam bi se rad peljal. Aplikacija prikaže predvideno ceno in voznikom v svoji okolici sporoči, kdo in kam bi se rad peljal. Ko se nekdo javi, da bi me vzel, aplikacija pokaže, kdo je to, kakšen avto vozi in čez koliko časa naj bi prišel. Potem zemljevid prikazuje, kako se mi vozilo približuje. Ko je poti konec, mi s kreditne kartice avtomatično izgine zaračunani znesek, na e-pošto pa pride račun.

Nobenega opravka ni ne s karticami ne z gotovino. Nobenega taksimetra. Voznik na svoji aplikaciji le označi, kdaj se je vožnja začela in kdaj končala. Osebno mi je še posebej všeč to, da ni nobenih napitnin, za katere imamo Evropejci slabo vest, da jih v ZDA nikoli ne dajemo dovolj. Ena aplikacija za ves svet in ne aplikacija za klicanje taksija za vsako taksislužbo posebej. Uber deluje v več sto mestih v 60 državah sveta.

Ja, storitev, ki jo posreduje Uber, je pravzaprav ista kot tista, ki jo opravlja taksislužba. Prevoz osebe od točke A do točke B. Ogromna razlika pa je v načinu organizacije, poslovnem modelu, pravzaprav kar v paradigmi gospodarjenja.

Posledice tako organiziranih storitev bodo za družbo, politiko in posebej za vlogo države v družbi velikanske.

Delitveni kapitalizem

Uber je primer nove ekonomije, ki jo socialni romantiki imenujejo delitvena ekonomija, ciniki pa platformski kapitalizem. Za naslov sem iz vsakega pojma izbral nekaj, uravnoteženo. Enim bo všeč beseda deliti, drugim pa kapitalizem.

Delitvena ekonomija zato, ker ljudje delijo, kar imajo. Kapitalizem, ker tega ne delijo zastonj. Platformski, ker vse skupaj omogoča neka platforma. Uber je taka platforma in njeno vrednost ocenjujejo na 50 milijard dolarjev.

Vozniki, ki jih posreduje Uber, uporabljajo lastne avtomobile. Ljudje, ki oddajajo stanovanja prek storitve Airbnb, delijo svoja lastna stanovanja.

Ničesar se ne deli vsakemu po njegovih potrebah, za Uber pa vsak dela po svojih zmožnostih, kadar mu ustreza. Ne dela zastonj, za svoje storitve je plačan, zato gre vendarle za kapitalizem. V jedru tega kapitalizma pa je platforma – podjetje Uber.

Moji socialistično aklimatizirani bralci bodo ropotali, da Uber izkorišča, saj si vzame 20 odstotkov od zaračunanega zneska in vsaj dolar od vsake vožnje.

Obojestransko zadovoljstvo

V Uber sem se vpisal – torej naložil aplikacijo in jim zaupal številko kreditne kartice – junija v Krakovu na Poljskem. Ja, Poljska je del modernega sveta. Za razliko od Ljubljane, kjer je mesto ustanovilo taksipodjetje. Ampak po Krakovu je užitek hoditi peš.

Prvi sestanek v ZDA sem imel prvi dan zjutraj na enem od inštitutov univerze George Mason. Nisem hotel zamuditi ali česa prepustiti naključju, zato sem se odločil za uradni rdeči washingtonski taksi. “Je tam blizu kaj znanega,” me je vprašal taksist, ker iz naslova ni natanko razbral, kam greva. Dobro, da sem imel cilj potovanja shranjen v Google Maps in sva zadevo našla. Cena: 20 dolarjev. Za nazaj sem poklica Uber. Peljal me je Mohammed s toyoto prius. Za 11,49 dolarja.

Izkoriščanje?

Kaj pa vem. Mohammed je bil zadovoljen, da je zaslužil, jaz sem bil zadovoljen, da sem se peljal 42 odstotkov ceneje kot s taksijem. Vozniki se ne pritožujejo. Nasprotno. Nekdanji taksist mi je povedal, da je pavza med eno in drugo stranko z Uberja približno polovico krajša kot pri taksiju. Nekdanji voznik minibusa, ki je vozil ljudi na in z letališča (nekakšen Go Opti), je povedal, da zdaj zasluži precej več.

Enkrat me je peljal voznik, ki je bil gluhonem. Vprašanje, ali bi skladno z mestnim pravilnikom o opravljanju taksislužbe sploh smel voziti ljudi glede na to, da preverjajo znanje jezikov, turističnih znamenitosti ipd. Tako pa je imel delo. In ja, aplikacija me je prej vprašala, ali imam kaj proti, da je voznik gluhonem.

Več lahko preberete na Siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.