Ž. Turk, siol.net: Fašizem v srcu

V zadnjih tednih je na položaju najtežje politične psovke “fašist” zamenjal “neoliberalca”.

Obkladanje s tem teče na vse strani. Ob tem je zanimivo, da če jim rečejo, da so fašisti, leve dosti bolj prizadene kot desne.

Za “antifašiste” na levi je fašizem absolutno in dokončno zlo. Če nekomu rečeš, da je fašist, je debate konec. Če je nekdo fašist, ne poslušajo njegovih argumentov. Če je nekdo fašist, potem se ni treba truditi z argumentirano razpravo okrog njenih idej. Fašistov se ne posluša. S fašisti se ne debatira.

Zanimivo, kako jih zaboli, ko nekdo argumentirano zapiše (vir), da je bil Hitler levičar. Konvencija je, da se ga da na desno. Tudi prav. Ampak vprašajte se, zakaj taka panika. Zakaj se nihče na desni ne bi pet sekund ukvarjal z besedilom, v katerem bi kdo za Stalina napisal, da je bil desničar? Niti dve sekundi.

Boli, če “protifašistom” kdo reče, da so fašisti. Prvič, ker je f-bomba v njihovih očeh najhujša mogoča obtožba. In drugič, ker obtožba na pade čisto v prazno. Ker tisto fašistično nosijo vsebi. Tako kot vsi, ampak “antifašisti” bolj kot drugi.

Fašizem, ki poživlja žile

“Antifašistom” (natanko tako kot fašistom) požene kri po žilah, da so lahko proti nekomu. Življenje dobi smisel, ko obstajajo oni drugi. Nasprotniki. Sovražniki. To niso samo judje ali muslimani, ampak tudi vsi tisti manjvredni, neizobraženi kmetavzarji, traktoristi, desničarji, verujoči, kapitalisti, izkoriščevalci. Golazen in izmečki jim pravijo na družabnih omrežjih.

Treba jih je izriniti iz javnega življenja, pregnati z ulic, naščuvati nanje komentatorsko drhal na forumih, zašpecati Američanom na YouTubu, linčati na Facebooku, narisati na njihove trgovine davidove zvezde, pardon, klicati k bojkotu njihovih trgovin oz. oglaševanja na njihovih spletnih mestih. Eni so se spravili na Norme Korošec, drugi na Ane Frank in obojim je to poživilo krvni obtok.

To je tisti prafašizem, o katerem pišeta tako Umberto Eco na levi kot Jonah Goldberg na desni. Povezanost v paleosovraštvu do drugih. Do tistih, ki niso tvoji. Ki niso tvoj rod, pleme, narod, rasa, razred, klapa, nogometni klub. Ni tako bistveno, kaj je kriterij delitve.

Pomembno je, da obstajajo tisti “drugi”. Proti njim se je treba postaviti. Proti njim so skupaj močnejši. Povezani v skupino na Facebooku ali v butaro, imenovano fascio.

To so tisti občutki v kosteh, zaradi katerih so naši davni predniki z gorjačami nalomili sosednje pleme. Ker hrane in žensk ni bilo za oboje. To je odmev tiste želje piti kri premaganih sovražnikov. To so tisti nagoni, zaradi katerih so klali, kot bi rekel filozof, v zavetju noči svetovne vojne.

Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.