Ž. Turk, PlanetSiol: Ločitev duhov 2015? Ne, hvala.

15
220

Preden je sovjetski režim postavil berlinski zid, so prebivalci Vzhodne Nemčije skorajda neopazno izginjali na Zahod.

Zid je to sprva kapilarno, pozneje pa kar deročo reko ljudi ustavil. Zid so postavili Kitajci, da bi se zavarovali pred Mongoli, zid so postavili Rimljani, da bi imeli mir pred Škoti. Zidove postavlja močnejši in večji v svojo obrambo.

Kadar v politiki kaže na podobno prehajanje z ene na drugo stran, namesto fizičnega zidu postavijo miselnega. Reče se mu “ločitev duhov”. Na tej ločnici se potem bije Kulturkampf, kulturni boj. Katerega prva žrtev je kultura. Tista kultura, ki je kultura dialoga, in tista kultura, ki s svojimi deli povezuje in plemeniti neko skupnost.

Motivi za ločitev

Ločitev duhov naj bi proti koncu 19. stoletja sprožil Mahnič. S tem, ko je ostro zarisal meje med konservativnim in liberalnim, naj bi preprečil bolj množično drsenje Slovencev v levo. Poznejši volilni izidi Slovenske ljudske stranke kažejo, da mu je uspelo.

Drugi motiv za delitev duhov in koncentracijo politične diskusije na kulturnobojniških temah je, da le majhen del ljudi racionalno dojema politiko. Večina jo dojema čustveno, za razpihovanje čustev pa so kulturnobojniške teme učinkovit način mobilizacije.

Tretji motiv za ločevanje duhov je boj za prevlado nad somišljeniki znotraj istega pola. Ko se med seboj vsi strinjamo o gospodarskih in socialnih vprašanjih, je bolj “naš” tisti, ki zna sezidati višji zid in skopati globlji miselni jarek pred tistimi, ki “niso naši”. Ki jih zna bolj sočno kritizirati in bolj grobo demonizirati. Ki zna jasneje povedati, zakaj so “naši” naši in “njihovi” njihovi. Če nima kakšnih posebnih idej o gospodarskih in socialnih vprašanjih, je to tudi edino, kar ima povedati. Postavljanje zidov tudi v tem primeru koristi močnejšemu.

Ločitev zdaj

Ločevanje duhov se v zadnjih letih v slovensko politiko vrača skozi velika vrata. Pravzaprav je to edino, v čemer glavni protagonisti levice in desnice (nevede?) sodelujejo. Kar je, glede na to, da ustreza ohranjanju položaja večjega in močnejšega, nenavadno, in čudi, da je desnica v to igro sploh privolila. Kaj privolila, ni potreben poseben piškotarski napor, da lahko za ločevanje duhov okrivijo izključno desnico.

Tako gledanje pa je površno. Konec koncev se je treba po latinsko vprašati: “Cui bono?” In zagotovo to ne koristi desnici.

Levo od SDS samo še udbomafija?

Pred nekaj dnevi je komentarstvo (tako pravim desnemu komentariatu) na Twitterju mazohistično pritrjevalo citatu, da “so za komuniste desno od njih samo fašisti”.

Podobno logiko je prevzel lunatični rob desne sredine. Vljudneje mu bom rekel “prava desnica”. Včasih se vede tako, kot da ga ni zunaj SDS, ki ne bi bil korak ali dva od Kučanovih Murgel; če že ni sorodnik, sosed, sodelavec ali znanec, pa vsaj obstaja fotografija, na kateri je z napačnimi ljudmi.

Geometrijsko gledano gre pri tem za dva procesa. Eden je pomik “prave desnice” stran od sredine. Kar je strateška napaka prve kategorije. Evropski parlament je najboljši pokazatelj evropske politične geometrije in kaže, da sta največji leva in desna stranka tudi najbolj sredinski. Zato lahko sodelujeta, kar tudi dosledno počneta.

Pri omenjenem pomikanju na rob je pomenljivo, da se ta niti ne dogaja toliko v zvezi z otipljivimi gospodarskimi in socialnimi politikami, ampak je odmik na desno predvsem simbolen, retoričen, stilski. Ta politika je glasnejša, bolj robata, pogosto žaljiva in zato odbijajoča.

Drugi način ločevanja je gradnja visokih zidov med nami in njimi. Ali določanje kot britev ostrih meril, zakaj je kdo “naš” in nekdo drug ni. Brez odtenkov sive. Črno-beli svet za barvne naslovnice in poročila na televizijskih HD-aparatih.

Ločitev je tudi izločitev

Sitnost tega ločevanja je v tem, da je od Londona do Pariza enako daleč kot od Pariza do Londona. V obe smeri je vmes Rokavski preliv. Niso samo “pravi desničarji” bleščeče izolirani od vseh preostalih. Tudi vsi preostali so daleč od njih. Kako potem nagovarjati ljudi, ki so daleč in na drugi strani zidu? Kako je izolacija lahko podlaga za sodelovanje v neki širši, morda veliki koaliciji?

Še več. Pretiravanje z delitvami na leve in desne briše zveznost sredine. Briše negotovost, meglo, poljubnost, izbirnost. Onemogoča premikanje, nagibanje, drsenje, prehajanje sredinskega volivca. Preprečuje, da bi se sredinski volivec lahko še kdaj odločil za stranko, ki je rahlo desno od sredine. Ves čas mu namreč razlagajo, kdo je in kdo ni desen. In on to ni.

Ta sredinski volivec je tisti naš sosed ali sodelavec, ki dneva ne začne s poročili o politiki ob sedmih in ne konča z Odmevi ob desetih; ki zadeve spremlja površno in ne preveč zagreto, ki si želi, da bi lahko normalno živel in delal; ki od države pričakuje, da mu odpelje smeti, spluži ceste, zagotovi solidno šolstvo, zdravstvo brez čakalnih vrst in sodišče, na katerega se bo lahko v skrajni sili zatekel po pravico in jo tudi hitro dosegel.

Več lahko preberete na Planet Siol.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


15 KOMENTARJI

  1. Evo, spet ta stereotip, da so bili predvojni ( pred prvo in pred drugo svetovno) slovenski liberalci nekakšna levica, SLS pa desnica. Na podlagi česa taka trditev Žige Turka? Vidim, da to mnogi ponavljajo, ampak resen zgodovinar, specialist tistega obdobja, sem prepričan, tega ne bi potrdil ( recimo prof.Janko Prunk).

    Liberalci so imeli s svojo politiko največ podpore med podjetniškim slojem (malo)meščanstva. Je to levičarska baza? SLS pa je imela zelo velik idejni razpon, skoraj cel spekter od levice do trde desnice.

    O Mahniču so Slovencem v glavo vcepili vse najslabše. Na Hrvaškem, kjer je bil na stara leta vpliven škof ( Krk), vedo o njem povedati le vse najboljše, v narodnoobrambnem in duhovnem smislu in mislim, da pripravljajo postopek beatifikacije.

    Strinjam se z avtorjem o pomenu politične sredine. Kdor se ji samoiniciativno odreka, je praviloma politično izgubljen. Prav ima, tako EPP kot socialdemokracija gravitirata k politični sredini in se vsaj v primeru zlasti Avstrije, v 2 mandatih po 2000 pa tudi Nemčije preko te sredine tudi pogosto koalicijsko povezujeta.

    Kulturni boj- ne, hvala? Vprašanje, o katerih vprašanjih. S tistimi, ki hočejo demokratično Slovenijo peljati v duhu komunistične dediščine, čaščenja Jugoslavije, Tita, Kardelja, Che Guevare, proti Ameriki, Evropi in Vatikanu, proti priznavanju vrednosti slovenske pomladi in osamosvojitve in preko udbaških navez, s tistimi za resnične demokrate ne more biti kompromisa.

    Ja, takim velja kulturni boj, g. Žiga Turk in ne voljno spodvijanje repa! Glede rdeče petokrake za pristnega demokrata ne more biti kompromisa. Vsak pristen demokrat je ravno toliko antifašist kot antikomunist!

    • Strinjam se z avtorjem o pomenu politične sredine. Kdor se ji samoiniciativno odreka, je praviloma politično izgubljen
      =======================================
      Vredno prebrat s premislekom …

  2. If … “Liberalci so imeli s svojo politiko največ podpore med podjetniškim slojem (malo)meščanstva. Je to levičarska baza?” …

    Morda je bilo tako na podeželju.

  3. Briljantno na kubik!!!

    Škoda, da levica ne premore vsaj malo podobnega razmišljanja preko svojih komentatorjev.

    Avtor je odlično obelodanil ozadje in način delitve duhov ter komu to koristi.

  4. Ozadje ločitve duhov, ki ga je storila levica že leta 1945 in ga še vzdržuje danes, je usmerjeno k temu, da se ničesar ne spremeni.

    Da še naprej obstoji totalitarna država s kršitvami človekovih pravic in da še naprej vlada privilegirana stran ljudstvu, ki je željno demokracije in vrednotnega življenja.

  5. Zato je levici tuja kompromisna pravičnost, ki ljubi resnico, pogovori se pa o načinu poprave krivice.

  6. Pogovori se pa o načinu odprave krivice, kajti popravljena krivica ni odpravljena.

    Krivično in zavržno je, da se zlorablja ločitev duhov za to, da ni možna uveljavitev civilizacijskih vrednot in demokracije!

  7. Ločitev duhov je tu zlorabljen pojem, saj gre za ločitev duhov po Kristusu. Neverjetno da avtor “legitimira” komunistično laž o Mahničevi “pregrehi” ločevanja duhov na slovenskem, ko pa je Mahnič imel v mislih prav to ločevanje duhov.
    Tega ločevanja duhov ni mogoče preprečiti in prav je tako.
    Vse drugo pa je v smislu kulturne revolucije, na Kitajskem recimo, dobesedno.
    Torej, ja, dovolj je kulturne revolucije, po kateri se je čas začel ’45, od takrat naprej pa velja da se je zgodilo to, kar je Partija odredila.

  8. Imam vtis,da se je pojavil še en mostograditelj, pomladne stranke so vse od osamosvojitve dalje bolj ali manj aktivno skušale graditi mostove k totaltarnim komikontinuitetnim strankam in končni izid je znan: razpad njihovega zavezništva in njih samih, dvotretjinska oblast komikontinutete in štiriurno prepevanje celotnega vrha režimske oblasti v stilu hej mašinca zagodi, naj odmeva povsodi, na Slovenskem smo mi gospodar ter Evropa je banda tatov.
    In točno tako je, kot pravi Zdravko: Tega ločevanja duhov ni mogoče preprečiti, saj gre za ločitev po Kristusu in prav je tako! Ne bomo izgubili upanja, kajti človek obrača, Bog pa obrne!

  9. Odličen tekst in veliko pomanjkanje razumskih komentarjev pod njim.

    Pa Turk piše pronicljivo o glavnem razlogu, ki dela našo “desnico” impotentno in komunizmu neškodljivo.

    Pumpanje raje s čutenji, čustvi, strastmi. Predvsem pa veliko uma nanje inteligence, razumnih strategij, veličastnih bitk in prebojev. Veliko ljudem je to jasno, ko rečejo, da v slo politiki delajo samo za svoje riti, kaj vec pa ne znajo pojasniti. Šev

  10. Res je, gre za ločitev po Kristusu.

    Pot do spoznanja pa je trnova, dokoplje se samo tisti, ki iskreno išče …

  11. Prostor je dragocen, vendar je vsaj včasih škoda, da se članki krajšajo. S Planet Siol kopiram Turkov zaključen odstavek:

    “Ne sprejemam pa ločevanja duhov, tega, da med nami gradijo čedalje višji zid. Za ta zid si želim, da leta 2015 pade. To ni tisti naš domači berlinski zid iz leta 1945, o katerem prava desnica trdi, da ga vzdržuje udbomafija. To je zid, ki ga gradijo skupaj in ki preprečuje, da bi se razumno pogovarjali o tem, kako našo državo spet spraviti v gibanje.”

    Nujno je, da o tem razmišljamo in se pogovarjamo vsi ki dobro v srcu mislimo in “prisilimo” odločujoče v konkretne korake.

    Ker se vse začne “pri meni”, začnimo s spreminjanjem “sloga” svojih prispevkov v letu 2015.

    • Full dobr povedano.

      Treba je začet misliti z lastnimi možgančki.

      Za nas je to 2 x težko.

      Tudi to kar omenjaš Jože, je del naše stvarnosti in je za trezno presojo treba vzeti v zakup!

  12. O isti tematiki, da v Sloveniji izginja normalnost v prepadu med velikim kolektivom norcev in majhnim kolektivom upravičeno in tudi neopravičeno paranoičnih, piše tudi Steinbuch.
    http://www.finance.si/8815298/Sovra%C5%BEniki-ljudstva?metered=yes&sid=386679539

    Slovenija se potaplja, ker nihče ni temeljito v družbi razlagal stranpoti in hudobijo socializma. Tudi v Cerkvi ne poznam duhovnika ali dogodka, kjer bi molili proti zlu socializma.

    Velik delež družbe pričakuje odrešitev od socializma, neke nove verzije. Samo taprav poštenež mora biti na vrhu države, pravijo.

    Podobno je v Evropi, vsaj na periferiji.

    Duhovno stanje civilizacije je daleč slabše kot leta 1920, 1930 in 1940. Bo Evropa zapadla v velike državljanske vojne med socialisti in manjšinjskim delom normalnih?
    Problem je, ker je Evropi 2x v 20.stl. pomagala odločilno ZDA.
    Sedaj je tudi ZDA prepojena s socializmom.
    Kitajski pa je propad Evrope verjetno v interesu, prav tako Arabskemu svetu. Bo Evropa padla zaradi socializmov na raven afriških plemenskih vojn, ki jih bo z denarjem ali orožjem zalagala Kitajska, morda ZDA, Rusija?

  13. Spoštovani g. Turk, hvala za tako lepo novoletno poslanico o miru in za recept za uspeh ne le slovenske politične desnice, ampak kar celotne slovenske politike.
    Če slovenski “desni” politiki mislijo resno “stati inu obstati”, ne smejo mimo Vaše natančne diagnoze in recepta za zdravljenje bolezni predvsem na “desnici” – čustvene zaletavosti in nekritične pristranskosti.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite