Daniel Gros, eden najvplivnejših bruseljskih politično-ekonomskih analitikov, svoj komentar o Grčiji končuje z ugotovitvijo, da ni prav velike razlike med vlado, ki ne spoštuje obljub, in vlado, ki ničesar ne obljublja. S prvo misli na vlade meščanskih strank, ki so Grčijo vodile do zdaj, z drugo misli na Sirizo.
Skratka, da se po obdobju kravala v zvezi z varčevanjem in servisiranjem grškega dolga v zvezi s tem ne bo prav veliko spremenilo.
Če ne gre za dolgove in varčevanje, za kaj torej v Grčiji sploh gre? Za kaj gre v Sloveniji? Za kaj v Evropi?
Prevladujoči medijski okvir za zgodbe o volitvah v Grčiji je, da gre za boj Sirize proti finančnim organizacijam, ki da dušijo Grčijo. Da gre za boj proti varčevanju, severu, Bruslju, proti Nemcem …
Predvolilno platformo Sirize so kupili vsi. Najbolj grški volivci, pa tudi poročevalci, komentatorji in ekonomisti. Ti še posebej radi verjamejo, da gre za ekonomski problem in že iščejo kompromise, da bi bila Nemčija sita in Grčija cela. Ta zgodba je samo zgodba za javnost in morda za zgodovinske učbenike. Odvisno, kdo jih bo pisal.
Siriza je zmagala pod zastavo borbe proti tem finančnim okupatorjem. Cipras da bo Grčijo osvobodil okupacije neoliberalne finančne oligarhije. Napravil bo konec poniževanju Grčije. Odvrgel bo okove Maastrichtske pogodbe.
Zamenjajte neoliberalno z židovsko, Grčijo z Nemčijo in Maastricht z Versaillesom. Mladina, glasilo slovenske radikalne levice, na naslovnici piše “Danes Grčija, jutri Evropa”. Refren neke pesmi je bil “Denn heute da hört uns Deutschland Und morgen die ganze Welt”. Google Translate is your friend.
Cipras je volivcem obljubil veliko tistega, kar je Grčija že dosegla pod drugimi vladami, razpihoval je sovraštvo do EU in Nemčije ter z lopato metal volilne bombone, kaj bombone, cele bombonjere, od zastonj stanovanj in trinajste pokojnine do poceni dizelskega goriva.
Kaj muči Grčijo
Grčija ne ječi pod bremeni zunanjega dolga. Za servisiranje svojega uradnega dolga plačuje manjši delež BDP kot Slovenija, Italija ali Irska. Plačuje nižjo efektivno obrestno mero. Dolg so jim že večkrat ostrigli, moratorij je uveljavljen. Popustov so že dobili veliko.
Pogoj za te velike popuste je bil, da Grčija opravi nekatere reforme, zaradi katerih bi postala bolj konkurenčna in bi povečala izvoz ter pritegnila tuje investicije. Medtem kot so Španija, Portugalska, Irska in tudi Slovenija v času krize bistveno povečale izvoz, se to v Grčiji ni zgodilo. In prav to državi manjka – idej, kako pognati gospodarstvo, kako več narediti in tisto dražje prodajati.
V volilnem programu Sirize je 40 idej, kako denar deliti ali metati podjetnikom polena pod noge, pa nobene ideje, kako bi pridelali in prodali en sam lonček oliv več. Program z zadnjih volitev je še bolj utopičen. Po zadnjih volitvah pa se jih bodo tudi tuji investitorji s svojim denarjem, znanjem in trgi izogibali v širokem loku.
Konec varčevanju ne bo naredila Siriza. Že veljavni program trojke ne predvideva nobenega večjega dodatnega varčevanja.
Osvobodilna fronta
Grška osvobodilna borba proti tujim finančnim okupatorjem, Bruslju, vsiljenemu varčevanju … je samo sredstvo za prevzem oblasti v Grčiji, morda pa tudi širše, s strani populistov in demagogov, ki v normalnih nekriznih razmerah nikoli niso mogli računati na uspeh na demokratičnih volitvah.
Recept je v 20. stoletju uporabil marsikdo. Ključno za uspeh je, da boj za oblast in spremembo družbenega reda prikažeš kot nekaj domoljubnega (za desne), socialno čutečega (za leve) in naprednega (za intelektualce). Kombinacija teh čustev je spravila na oblast vse totalitarizme 20. stoletja in vse velike inženirje, ki bi radi zgradili nov svet. Cipras je gradbeni inženir, daje pa vtis, da bi rad gradil tudi kaj večjega od hiš.
Tudi pri nas imamo nekaj izkušenj z borci proti okupatorjem, katerih nesporen in merljiv efekt je bil prevzem oblasti.
Nesporen in merljiv efekt zmage Sirize ne bodo odpustki pri servisiranju dolga, ampak v vzpostavitvi drugačnega gospodarsko-političnega sistema v Grčiji. Kar glede na zgodbe, ki jih slišimo o tajkunih in korupciji, morda niti ni najbolj nepotrebna stvar, ki jo mora Grčija opraviti, ni pa gotovo, koliko so te zgodbe resnične in koliko so samo priprava za ukrepe Sirize proti “razrednemu sovražniku”.
Več lahko preberete na Planet Siol.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
