Ž. Turk, Planet Siol: V Parizu – svoboda proti svetosti

21
202

Muslimanski skrajneži so vdrli v redakcijo nekega časopisa in pobili 12 ljudi. Ker jim ni bilo všeč, kako ta časopis piše in kaj riše.

To je nasilje, za katerega ni prav nobenega opravičila, niti izgovora. Če ti v naših krajih ni všeč, kaj nekdo napiše ali nariše, bentiš za šankom ali na družabnih omrežjih. Če je huje, časopis odpoveš. Napišeš ostro pismo bralca. V skrajnem slučaju pisca tožiš na sodišču.

Taki so tukaj pri nas v Evropi običaji in če komu niso všeč, naj se preseli v državo, kjer ti za napačno karikaturo odsekajo roko, s katero si jo narisal. Tukaj jih ne in jih v imenu kakšne multikulturnosti ne bomo začeli. Niti ne bomo dopustili, da bi nas s terorističnimi grožnjami ustrahovali. Kot so poskusili, od fatve Salmana Rushdija do kibernetskega vdora v Sony.

Ko si v Rimu, se vedi kot Rimljan

Zelo star pregovor pravi, ko si v Rimu, se vedi kot Rimljan. To velja za nošenje burke po Evropi in skrivanje las ali celo obraza, kadar zahodnjakinja obišče muslimansko državo. In velja za to, kaj se oglaša iz najvišjih točk verskih objektov, zvon ali glas.

Vsi drugačni, vsi enakopravni, v redu. Sem za. Ampak tudi vsi enaki pred zakonom. Našim, evropskim zakonom. Ki je kodifikacija naše morale in vrednot. Ja, naše. Dokler smo mi zanje “oni”, potem pač ne moremo tiščati glave v pesek, češ saj smo vsi mi “mi”.

Nič od zgornjega ne prepričuje, da ne bi bili dobri sodržavljani, sosedje, prijatelji. Več spoštovanja do njihove narodnosti, kulture, boga izkažemo s priznavanjem, da to obstaja, kot z zanikanjem, da so to neki zastareli koncepti, za katere je najbolje, da jih tudi oni pozabijo.

Multikulturnost kot izgovor

Take neprijetne stvari mora biti sposobna povedati država, politika. Leporečje in floskule o strpnosti in sožitju ne bodo dovolj. Kot, spomnimo, niso bile dovolj tiste o bratstvu in enotnosti v prejšnji državi.

Zagovorniki multikulturnosti niso prav nič multikulturni, kadar po Bližnjem vzhodu kamenjajo prešuštnike, amputirajo ženske spolne organe ter ljudem sekajo noge in roke. V najboljši tradiciji kolonialne večvrednosti te kulturne razlike v dojemanju humanizma obsojajo. S tem pokažejo, da je domače sklicevanje na multikulturnost zgolj izgovor, da se ne soočijo s spopadom civilizacij na svojih tleh.

Pozneje bom pojasnil, da je to zato, ker ne razumejo pripadnosti civilizaciji ali narodu in ne razumejo koncepta svetosti. Zato so tudi popolnoma nesamozavestni, ko gre za njihovo lastno civilizacijo. Najbolje se počutijo, če se lahko na kak način dajejo v nič ali če sem jim pripisuje občutek krivde. Če kaj naredi musliman npr., je to že zaradi česa, kar smo zakrivili zahodnjaki, od križarskih vojn do Busheve intervencije v Iraku. Neumnost!

V tem precepu, kako biti proti islamskemu terorizmu in vseeno ostati multikulturno napreden, je inteligenca glavo vtaknila v pesek svobode govora.

Karikature Mohameda so globoko žaljive

Pesek zato, ker pravica do svobode govora ni nekaj absolutnega. Nobena pravica nikoli ni absolutna, ampak sega le do tam, ko poseže v pravico nekoga drugega. In svoboda govora prvega trči ob pravico do dostojanstva drugega.

Na tej točki odpove zlato pravilo, temelj razsvetljenske etike, namreč, ne delaj drugemu tega, česar ne želiš, da bi drugi naredili tebi.

Raziskave evolucijskega psihologa Johnatana Haidta kažejo, da se ljudje različno naslanjamo na moralne temelje, s katerimi smo rojeni. Levičarji se naslanjajo predvsem na občutek za skrbnost, pravičnost in svobodo, desničarji pa poleg teh dodatno še na spoštovanje, pripadnost in svetost.

Levičarji se norčujejo iz Mohameda ali Device Marije

Znanost torej ugotavlja, da imamo desničarji občutek za vse. Levičarji nimajo občutka za svetost in se norčujejo iz npr. Mohameda ali Device Marije. Nimajo občutka za pripadnost in se norčujejo iz domoljubja. Praznovanje državnih praznikov in mahanje z nacionalnimi zastavami se jim zdita patetična. Upodabljati besedo domovina se jim zdi relikt 19. stoletja.

Ker njim ni nič sveto, se jim zdi, skladno z zlatim pravilom, da se lahko poljubno norčujejo iz česarkoli svetega drugim. Češ da ne delajo nič takega, kar ne bi hoteli, da drugi delajo njim. Mi se bomo norčevali iz Mohameda in nas ne moti, če se vi norčujete iz Kristusa. Ali Marxa. Tako in tako je religija samo opij za ljudstvo. Če mi prenesemo, boste tudi vi.

Tako razmišljanje po zaslugi mnenjskih voditeljev v Evropi postaja mainstream. Celo med staroselci povzroča odtujenost do domovine in njenih tradicij, kaj šele med prišleki. Zadnji pa imajo bistveno bolj izrazit moralni temelj pripadnosti in svetosti.

Več lahko preberete na Planet Siol.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


21 KOMENTARJI

  1. Lepo uravnoteženo stališče. Prav je, da avtor opozori tudi na drugo plat, na spoštovanje svetega in s tem dostojanstva tistih soljudi, ki jim je nekaj sveto.

    V časih Franca Jožefa je Avstoogrska znala poiskati to uravnoteženost in spoštovanje obeh principov, tudi do spoštovanja islama znotraj svoje monarhije.

    p.s. Edino v čemer se razlikujem v stališčih od avtorjevih je, da ne bi pretirano zoževal tega, da se mora vsakdo, ki pride k nam, prilagoditi evropskemu kulturnemu modelu in tradiciji.

    Omejevanje javnega nošenja burk mora biti po mojem omejeno z drugimi racionalnimi razlogi, ne zgolj z evropskimi kulturnimi navadami. Tudi poseganje v to, kar nekdo dela doma, se mi zdi nesprejemljivo.

    Nesprejemljivi recimo predlogi iz CSU, da bi se morali nemški muslimani obvezno tudi doma pogovarjati v nemškem jeziku. Ali zahteve v katerem jeziku se nekje smejo in v katerem ne obhajati verski obredi. Ločitev države in cerkva obstaja tudi zato, da v kaj takega država enostavno ne sme posegat!

  2. Hja, ko prebereš še preostali del članka, Žiga Turk je zmeden. Nič kaj dobro za ministra. Sedaj se tako odrekel politiki in to je spoštovanja vredno.
    Nošenje burke je sporno zaradi problema identitete. Obraza v našem pravu (po Mojzesu) ni dovoljeno skrivati. Še pust bi bil prepovedan, če ne bi bil izrecno dovoljen, z vsemi omejitvami (nošenje obraznih mask za volanom, v trgovinah…).
    Da pa se avtor obregne ob “skrivanje las”, hej, g. Žiga Turk, še vsaj vaša babica je nosila ruto, če ne tudi vaša mama! A bi to naj bilo protizakonito!
    Ampak kot pravim, zmeden članek.
    Da tudi zahodnjaki kaj dojamemo (čeprav se ne pustimo ustrahovati) je le znak, da nobena karikatura Muhameda ni bila na nobenem transparentu v Parizu, kakor tudi, da naslednji dan noben medij ni “zanalašč” objavil teh karikatur. To ni nobeno znamenje da se pustimo ustrahovati, g. Turk! Tudi to je znamenje, da ti ljudje niso umrli zaman!

  3. Že v samem naslovu avtor popolnoma zabluzi. A svoboda ni sveta? In če to ni, na kateri osnovi lahko potem sploh branimo svetost česarkoli? Ja, ne moremo.

    In to je dejansko problem večine, ki razmišlja podobno kot avtor.

    Vidi se tudi, da avtor očitno ni vešč razmišljanja na družboslovnem področje, ker počne kolosalne napake. Npr. ko pravi: “Levičarji se naslanjajo predvsem na občutek za skrbnost, pravičnost in svobodo, desničarji pa poleg teh dodatno še na spoštovanje, pripadnost in svetost. Znanost torej ugotavlja, da imamo desničarji občutek za vse.” S tem je z sam seboj v kontradikciji že v samem naslova, pa tudi drugače. Namreč, problem je ravno v tem, da so nekateri od teh “občutkov” lahko med seboj dejansko v konfliktu. Svetost in svoboda sta tipičen primer, tudi svoboda in spoštovanje in celo svetost in spoštovanje. To torej pomeni, da desničarji imajo morda res občutek za svobodo, ampak ta občutek je izrazito omejen v primerjavi s stistim, ki naj bi ga imeli levičarji. Posledično levičarji občutka za spoštovanje in svetost seveda ne da nimajo, ampak je ta občutek spet omejen v korist občutka za svobodo. In to je tisto bistveno, torej vprašanje, čemu dati v konfliktu med temi “občutki” oz. vrednotami prednost.

    Tudi to, da levičarjem ni nič sveto je neumnost, razen če tega ne razumemo tako, da pomeni biti sveto to, da priznavaš vrednotam neko božjo naravo, torej absolutno naravo, kar pa v končni fazi sploh ni pomembno, saj tako kot lahko človek spoštuje nekaj, česar ne dojema kot od Boga dana, lahko tudi nespoštuje tisto, kar dojema kot od Boga dano.

    Ima pa avtor vsaj en svetel preblisk, ko zapiše: “Mi se bomo norčevali iz Mohameda in nas ne moti, če se vi norčujete iz Kristusa. Ali Marxa. Tako in tako je religija samo opij za ljudstvo. Če mi prenesemo, boste tudi vi.”

    Točno. Kaj s tem povemo. S tem povemo, mi smo civilizirani in vas vaše prepričanje ne moti, vi ste pa necivilizirani in ne samo, da vas naše prepričanje moti, ampak ste za to pripravljeni tudi ubijati. In v tem se izpostavlja tista svetost, ki je očitno toliko ljudi, predvsem na desnici, ne vidi. Svetost, ki je utemeljena na temeljnem izvoru moderne, pluralne, demokratične, svobodne družbe, torej razsvetljenstvu. Ne krščanstvu, ne islamu, ne budizmu, ampak razsvetljenstvu, ki človeke in njegovo dostojanstvo končno in dokončno zaščiti bred vsemi barbarizmi človeštva kot pravi: meje tvoje svobode so meje enake svobode drugega. In to ne pomeni nič drugega kot to, da lahko vsak počne karkoli, dokler s tem ne poseže v enako pravico drugega, da počne karkoli. In to implicira tudi sprejemanje tega, da nekaj, kar je tebi sveto, drugemu ni, in da te tvoje svetosti ne bo spoštoval, vendar ne preko točke, da bi ti bilo onemogočeno, da svojo svetost sam spoštuješ.

    In če to poenostavljeno prenesemo na ta francoski primer, potem to pomeni tole: vsak ima pravico narisati toliko karikatur preroka mohameda kolikorga je volja, ne sme pa druge siliti v to, da bi počeli isto.

    In spet. Taka definicija svobode ni nujna zato, ker je zagovarjajo levičarji, ateisti in kdorkoli že, ampak zato, ker je to edini način, da bomo lahko živeli v družbi, kjer bomo vsi enako svobodni v tem, kar lahko počnemo, kar lahko mislimo, kar lahko izražamo. Tudi kristjani, tudi muslimani itd.

    Ker po logiki, ki jo zagovarja avtor pridemo ravno do tega, da se bo treba odločat v smislu “islam proti demokraciji”, torej “svoboda vere proti svetosti demokracije”. Skratka, ali lahko v imenu demokraciji omejim pravice muslimanov, ker so muslimani? Po mnenju avtorja zagotovo. In seveda to tudi jasno zapiše, kar pomeni, da dejansko zagovarja dvojna merila, torej hinavščino. Hkrati pravi, ne, ne, muslimanov ne smemo žalit tako, da rišemo Mohameda, lahko jih pa prisilimo, da so “manj” muslimani. Namesto da bi rekli, muslimani so lahko popolnoma muslimani, od njih pa se pričakuje le tisto, kar se pričakuje od vseh nas, torej to, da nekomu popolnoma dovolimo, da je kristjan, da je ateist, da je levi, da je desni ali pa kaj drugega. To je višja matematika, ki jo očitno marsikdo še ne razume.

    • Začnite ateisti najprej s samonorčevanjem, z norčevanjem iz bluzenja Richarda Dawkinsa, Marxa, Lenina, Stalina in Tita in drugih serijskih morilcev, ki so bili vsi po vrsti ateisti in socialisti.

      Trenutna državna, mainstream vera v Evropi je Socializem ( vedno večja socialna država), moralni relativizem, multikulti, uniseks, poseganje države v družino, v vzgojo, zlagana strpnost, norčevanje iz svetega. Socializem je trenutno prevladujoče new age PRAZNOVERJE, religija, vera brez transcedentnega boga, z močno obsedenostjo graditi nebesa (državo) na Zemlji. Ne glede na človeka, humanost in miljarde žrtev.

      • Kaj imamo pa ateisti z Marxom, Leninom, Stalinom in Titom ter drugimi serijskimi morilci, naprimer KC, ki je sicer socialistična, ne pa tudi ateistična? Vsi ti morilci niso ubijali iz razloga ateizma ali teizma, ampak iz razloga nekih ideologij, ki z vprašanjem vere ali ne-vere v Boga nimajo nič opraviti. Tako kot so Lenin, Stalin in Tito ubijali iz razloga izključevanja pluralizma, je to počela tudi KC, to počne tudi Islamska država, Boko Haram, Al-Kaida itd. Vera ali ne-vere kot taka tu nima nobene veze. Nihče ne ubija že zato, ker je vernik ali pa zato, ker to ni.

        Richard Dawkings ima pa glede marsičesa prav.

        Tisti mainstream, ki ga opisuješ bi se pa preprosto opisalo kot zagovarjanje osebne svobode in človekovega dostojanstva, ter pluralizem in ni utemeljen na socializmu, ali ateizmu ampak liberalizmu. In liberalizem je ravno v službi človeka, njegove svobode in dostojanstva. In če je kaj praznoverje, potem je to predvsem vera v nekaj, kar ne obstaja (Bog), ne pa “vera” v človeka, kot osrednjo vrednoto. Ker lahko jasno vidimo, da vi imenu Boga se da človeka tudi ubijati. V imenu človeka in njegovega dostojanstva, pa je ubijati človeka protislovno.

  4. Še malo razdelaj tole: In to ne pomeni nič drugega kot to, da lahko vsak počne karkoli, dokler s tem ne poseže v enako pravico drugega, da počne karkoli.
    Sliši se genialno, da vsi počnemo karkoli. Še en meter komentarja, prosim.

  5. Zanimivo pisanje avtorja, ker marsikaj pojasbjuje in hkrati odpira mnogo vprašanj, o katerih je koristno razpravljati.

  6. Ta satira, ki ne prizna svetega je ideološka. Vedno poslušamo, da je dobro in dopustno, da se norčujejo iz vseh religij, a do sedaj se niso še norčevali iz religije ateizma, da bi pokazali svojo nepristranskost nefanatičnost. G.K. Chesterton se je poglobil v fenomen fanatizma:
    “There is no bigot like the atheist.”
    “Bigotry is an incapacity to conceive seriously the alternative to a proposition.”
    Če ta satira religij nima meja pa ima vseeno veliko meja, ko so določene teme tabu in so etiketirane homofobni izpadi. Ta satira je indoktrinacija, ki strogo predpisuje teme satire.
    Sedaj ko branimo svobodo govora, bo po tem pariškem dogodku absolutno prepovedano načenjati določene teme. Svobodo govora bomo branili s še bolj vneto prepovedno govora. Paradoks par excellence.

  7. Meni pa je ta članek Žiga Turka, ki sem ga bral še istega dne, ko ga je objavil, odličen. Prebral sem ga 3x ali 4x.

    Zakaj?

    Ker smo vsi zmedeni od močnih čustev. Na tem polju poteka močna propaganda, zavajanje, manipuliranje. Na enkrat smo vsi na hitro proti islamu in teorizmu in islam je v celoti terorističen.
    Tu je grajenje predsodkov, poleg tega pa še vedno obstajajo še večje tabu teme, ki jih ta sekularni eksperiment in totalitarizem MULTIKULTI gradi z medijskim nasiljem in politično korektnostjo.

    Žiga Turk zelo počasi in nazorno in natančno razdeljuje, razlaga te pojme.

    Kakšne vrednote ima levičar?
    Kakšne vrednote ima desničar?

    Razmejuje svobodo izražanja, celo svobodo norčevanja iz drugih, celo svobodo norčevanja iz svetinj drugega od svetosti.
    Še ne dolgo nazaj bi dal prednost norčevanju, duhovitosti, satiri čez na račun vseh svetosti. Toda tu zadaj se skriva ideologija ATEIZMA, kar pišeta zgoraj Tadej in Zdravko – ki ji nič ni sveto. Umberto Eco je gradil cel roman Ime rože na tem, da je meniha (serijskega morilca) predstavil kot mračnjaka, ki je bil proti humorju, smešenju, duhovitosti.

    Ta članek je temeljni članek razumevanja evropske levice in evropske desnice.

    Hkrati pa se pogovarjamo s prijatelji kako ne islamski duhovniki in ne katoliški duhovniki ne znajo zavzeti zdravega in racionalnega in KRITIČNEGA odnosa do tematik v svetem pismu, kjer je Bog zagovarjal nasilje, morilce, pobijanje celega rodu, žensk, otrok itd. Islam in tudi kristjani bomo na tem morali zavzeti veliko bolj racionalen in zdrav odnos in ne tako kot danes, ko je neko sprenevedanje.

    Članek Žiga Turka bi moral vsak Evropejec prebrati vsaj enkrat tedensko in reflektirati ob njem.

    Najbolj bedni stvari, ki se nam lahko zgodita sta: vojna civilizacij ali pa to kar imamo sedaj: utapljanje vrednot v relativizmu in brezvezništvu MULTIKULTI totalitarizima ateizma.
    Pri ateistih je zelo jasno, da so socialisti in imajo veliko skupnega s islamisti, ki totalitarno izrabljajo islam. Gre jim samo za prevzem oblasti in da naredijo TOTALITARNO državo. Vrnitev k sužnjelastništvu komunizma in šeriatskega prava.

    • Trenutno imam iz pogovorov s prijatelji stališče,
      da vsaka ideologija želi postati religija.
      In da vsaka religija duhovnost spreminja v ideologijo.

      Glavne skušnjave so tiste, ki jih je Jezus v pripravi na svojo pot, na DV v puščavi, ki so trajale 40 dni, v krutem boju s Satanom zavrnil:

      IMETI MOČ ( čaranje, sodobno manipuliranje, medijska propaganda)
      IMETI OBLAST ( čaranje, kumrovska FDV fakulteta oblikuje in obvladuje ves SW v glavah družbe)
      IMETI vso LASTNINO ( čaranje, delati Socialna Državo)

        • Je bila ateistka.
          Ali je zasmehovala svetost?
          Je bila na liniji ostalih ateistov?
          Ali ni samo bila kritična do religij v smislu, da kolektivizirajo ljudi in jih delajo pasivne, suženjske, nepodjetne, nesvobodne – kar ima prav? Glede na svoje izkušnje pravoslavne Cerkve v St. Petersburgu?

          Daj mi povej, zakaj ima Mladinska knjiga njen temeljni roman Atlas Shrugged ( Atlas – podjetnik, svobodni človek – je klecnil -pod težo socialistične birokracije) že 15 let v bunkerju.

          Odkupili so pravice za prevod. Drugi ne morejo prevesti te knjige in jo izdati.

        • Ne razumem, kako se lahko nekateri imajo za kristjane in se istočasno navdušujejo nad Ayn Rand. Misel te ženske je v direktni koliziji z vsem kar sporočajo evangeliji in z vsem kar uči Cerkev v svojem socialnem nauku. Ženska, ki zaničuje altruizem in hvali egoistično obnašanje. Razvije celo etični temelj za egoistično obnašanje.

          Bog se usmili take filozofije in politčne desnice, ki se navdihuje v njej. Razumem pa, da nekaterim paše, če so značajsko egocentrični pujsi in se potem pojavi neka filozofinja, ki trdi, da je etično OK, če so pujsi.

          • Če bi prebral vsa njena dela, bi lahko bolj jasno trdil.
            Kar na internetu preberem od nje, vidim, da njena filozofija OBJEKTIVIZEM ni imela namema v rušenje Cerkva in religij. Ampak je bila odgovor na socialistične totalitarizme v 19. in 20. stl.
            Njena dela predvsem zasledujejo kako je danes družba POHABLJENA od KOLEKTIVIZMOV in negativne selekcije. Ljudje, ki najbolj vpijejo, da so reveži – dajte mi usmiljenja in dajte mi pravice – so danes vero in religijo popolnoma ukrivili v svoj socialistični domet.

            Predvsem je krepila graditev individualnosti, podjetnosti, samostojnosti.

            Kot kritik in ateist je seveda šla kdaj predaleč tudi za moj okus.

          • Mene ne odbija, če je nekdo (pošten) ateist, odbija me, če nekdo želi dati egocentrizmu etično veljavo. Ne da bi zanikal naravni red, naj človek najprej poskrbi za sebe in svoje najdražje. A vendar je pomembno, na kakšen način in ne da bi nujno odmislil zanimanje, empatijo in solidarnost do širše skupnosti in širšega sveta.

            En od elementov, ki človeka dviguje nad žival je ta, da se ne gre socialne džungle in da je v civilizaciji skrb za šibkejše, bolne, stare, onemogle, invalide, pomoč razočaranim, obupanim, zatiranim, zasužnjenim itd. videna in priznana kot vrednota.

          • @IF: se strinjam s tabo.
            A toliko govorjenja in zavzemanja kot je bilo zadnjih 200 let za revne – in vse brez haska in s številnimi inženiringi , revolucijami in vojnami – miljarde mrtvih – sploh pa v SLO : več je govorjenja, slabše je za revne, uboge.

            Ravno v državah klasičnega liberalizma imajo ubogi najvišji standard glede na ostali svet: Švica, Irska, Nizozemska, Nova Zelandija, Kanada, Avstralija, Hong kong, Singapur.

            Glede Ayn Rand: ali se lahko danes s katerim filozofom in njegovim modelom ( zadnjih 300 let) v celoti strinjaš, ali pa vsaj 60%?

            Ayn Rand je še vedno daleč boljša kot moderna “filozofa” Marx in Engels, filozofa genocida in pobijanja razredov.

          • Poglej, IF, to, česar ti ne razumeš je ravno to, da če stvari postaviš na tak način, potem sam odmišljaš empatijo in solidarnost do širše skupnosti in širšega sveta. To, kar ti od ateista zahtevaš je ravno to, da se odreče svojemu bistvu, da bi bi spoštoval tvojega. Zakaj se pa ti ne odrečeš svojemu bistvu, da bi spoštoval bistvo ateista?

            Veš zakaj? Ne samo zato, ker smatraš, da je tvoje bistvo več vredno od bistva ateista, ampak celo zato, ker dejansko verjameš, da ateist bistva sploh nima. In potem si upaš govoriti o empatiji in solidarnosti do drugih? Lepo te prosim! Tvoja empatija in solidarnost sega le do točke, ko se nekdo s tabo ne strinja.

            O tem, čemu bo nekdo dal etično veljavo ne odločaš ti, ali jaz, ali kdo tretji, ampak vsak sam. In empatijo in solidarnost se izkazuje ravno v tem, da se vsakemu ta pravica prizna, ne pa da se odreka. Vrednota ateizma je ravno v tem, da se ne sprejema ideologije absolutno dobrega in zlega, na osnovi katere se potem nekomu odreka pravica do svojega prepričanja.

            In tu niti ne gre toliko za ateizem kot tak, ker niti vsi ateisti niso dejansko sposobni priznavati te pluralnosti, ampak gre prej za vrednote liberalizma.

          • Lenko, ne spomnim se, da bi kdajkoli tule jaz argumentiral kakršnokoli domnevno moralno spornost ali manjvrednost ateizma v primerjavi z religioznostjo. Kolikor vem, se o tem nisem izrekal ne tako ne drugače. Mogoče si me s kom zamenjal.

  8. Je bila kar eksplicitna:”Faith is the worst curse of mankind, as the exact antithesis and enemy of thought.”

    Moj point je bil samo, da ne obstaja neka ateistična “linija”, po kateri se moramo vsi ravnati, ampak so različni odtenki, nekateri na levici in nekateri na desni.

    Od randove smo dobili v teh letih Mi Živi in Izvir(Fountainhead), ki je vsaj za moje pojme boljši od A.S. Kaj počne mladinska pa najbrš še mladinska ne ve.

    • Faith is the worst curse of mankind, as the exact antithesis and enemy of thought.
      ===================
      No, tale je pa prav po ateistično neumna. Ves razvoj zahodne misli in filozofije izhaja in temelji iz krščanske religije. Sholastiki so jo dopolnili z arabsko in grško filozofijo, ki so jo dodelali do popolne konsistentnosti, katere posledica je renesansa, ki je začetek sodobne misli in začetek vsega kar poznamo danes.
      Tako da izjaviti nekaj takega je tako plitko, da ni vredno intelektualca.

      • Če te lahko popravim: zahodna misel temelji na grški filozofiji, ki jo kasneje dopolnejo z krščansko mislijo. Ker je platon ali aristotel pomembnejši od avguština.

        Glede citata Randove (saj ne morem verjeti, da jo zagovarjam): lahko si razlagaš faith kot dogme, ki se ne pustijo kritizirati se od razuma in škodujejo človeštvu (npr. določeni elementi islama).

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite