Ž. Turk, Čas-opis: Skoči ven, zamorc!

7

Letošnji Socialni teden ima geslo “Skoči ven”. V izhodišču je misel, da očetom ni uspelo in se sprašuje, če bo sinovom. Skočiti ven.

Skočiti ven iz delitev

Tista glavna reč, ki naj ne bi uspela, je preseganje delitev. V načelu mi izhodišče, da bi se morali nehali deliti, ni všeč. V naravoslovju, tehniki in informatiki je delitev pravzaprav cilj. Pomeni zmanjševanje entropije. Delanje reda. Nekaj gre na levi kup, nekaj na desni kup, na eno stran toplota, na drugo mraz, iz ene pipe mrzla, iz druge topla voda, v eno kanto plastika, v drugo steklo …

V politiki je delitev slabšalnica za to, da imamo različne ideje, poglede in da jih med seboj soočamo. Da moramo “preseči delitve” je zato lahko nevarna prevara. Lahko pomeni, da je treba pristati na en in edini pogled na stvari ali pa, da bi se bilo treba sprijazniti z intelektualno entropijo. Poljudno se ji reče vsegliharstvo, ampak o tem, kako se ta beseda zlorablja za diskvalifikacijo ne-dovolj-enako-mislečih kdaj drugič.

Namesto za preseganje delitev se je treba zavzemati za (1) enakopraven spopad idej in (2) kulturen spopad idej. Problem je, da v Sloveniji ni ne enega ne drugega. Morda.

Politične barve

Zamislimo si, da bi se politična pripadnost kazala tudi skozi barvo kože. Recimo, da bi desni imeli temno barvo kože, levi pa svetlo. Ko bi šli po cesti, bi bilo 40, 50% “črncev”, ostali bi bili “belci”.

Potem bi zavili v kakšno javno ustanovo, družboslovno fakulteto, sodišče, uredništvo časopisa ali televizije … in bi ugotovili, da tam ni skoraj nobenega “črnca”. Našli bi “belega” profesorja, ki se odkrito norčuje iz “temnopoltih” študentov. Ugotovili bi, kako si “beli” složno medsebojno pomagajo pri zaposlovanju in napredovanju. Med strahovito ponudbo satelitskega programja ne bi bilo nobenega kanala za “črnce”. Celo režiserji uvoženih tujih “družbenih” dokumentarcev na nacionalni televiziji, bi bili sami “belci”. Uredniki, sami “belci”. Portretiranci tedna – v glavnem “belci”. Vsak ponedeljek pa za zvrhano mero še white supremacy studio.

Za razliko od Južne Afrike do zdaj še nismo imeli “temnopoltega” predsednika države. 85% časa smo na najvišjih položajih v državi (predsedniki države, vlade, parlamenta) imeli “belopolte” voditelje. To se da izmeriti, približno tako je, sumim, razmerje vpliva med “belci” in “črnci” tudi v drugih sistemih, ki so pod vplivom države. In ta je v Sloveniji velik.

Primerno?

Morda ni primerno, da ljudi delimo glede na “barvo kože”. Konec koncev je velik del narativa človekovih pravic zgrajen okrog zunanjih znakov. Glede spola in barve kože se “belci” postavijo v prvo vrsto boja za uvajanje kvot, pozitivne diskriminacije in affirmative action. Glede “barve kože”, kjer vendarle gre za razliko, ki ni samo na površini in je dosti globlja, podobne skrbi ne opazimo.

Nasprotno. Prav mogoče da je, da so “temnopolti” manj sposobni in prodorni, da “temnopolti” strokovno zaostajajo, da so “temnopolti” pač slabši politiki, gospodarstveniki, novinarji in ekonomisti.

In seveda se pojavlja vprašanje, kaj jim je pa treba imeti “temno polt”. Konec koncev v resnici ne govorimo o barvi kože, ampak o nečem, kar se da zamenjati, prilagoditi ali zatajiti. V zgoraj omenjenih ustanovah bi našli pragmatične ljudi, ki se, kot Michael Jackson, obilno mažejo s kremami za posvetlitev kože, nekaj bi jih svojo barvo previdno skrivalo za plastmi burke in nekaj črnih izjem bi potrjevalo pravilo. Da ne govorimo o tem, da se skozi medijske zvočnike obilno škropi s kremo za sončenje, kar se mora na koncu poznati tudi po zagorelosti ljudstva.

Brezbarvni politiki?

Politika je ena tistih reči, kjer se barva še posebej jasno pokaže. In vendar se pojavi vprašanje, ali ne bi bilo morda dobro, v smislu preseganja delitev, da bi bili politiki brez barve. Da ne bi bili (glede na zgornjo barvno shemo) ne beli ne črni.

Več lahko preberete na blogu Čas-opis.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


7 KOMENTARJI

  1. Tako je, ja, v Sloveniji, kot Žiga Turk opiše. Diagnoza ( ki je mnogo Slovencev ne prepozna) je točna, prognoza in zdravljenje pa umanjkata. Kar me pa ne čudi.

    Malo me motijo barve. Oni, ki jih Turk poimenuje beli, so v resnici rdeči. Črne pa se da poimenovat črni, lahko bi bili pa tudi beli. Osebno so mi od nekdaj ljubši beli, najbrž je razlogov nekaj, med drugim mi je vedno bilo toliko ljubše igrat šah z belimi; odprto na e4, seveda ;).

    Sprejmem, da je Turkova asociacija šla v južno Afriko ali v ZDA za časa Martina Luthra Kinga, ko je izbiral barve. Ta asociacija je dobra in se z njo lahko identificiram. Verjetno smo kristjani danes v SLO res nekje tam, kjer so bili črnci v Alabami ali Missisipiju pred 50 leti. 🙁

  2. Jaz bi rajši v politiki, namesto besede “delitev”, ki je v sicer v splošni rabi, uporabljal besedo ” vrednotenje”.

    Ta pojem bi jih sam po sebi naravnal k vrednotni usmeritvi, čeprav bi marsikdo zaplaval proti razvrenotenju. Vendar bi vedeli, da je to razvrednotenje, ne pa zgolj delitev.

    Delitev ustvarja nekakšen zid. Vrednotenje pa zahteva drugačen, pristop do tistega, ki deluje razvrednotno.

    Zahteva pozitiven pristop, kar pomeni, da mu je treba pomagati, da bo zopet stopil na vrednotno pot, ne pa ga pahniti v izolacijo ipd.

  3. Politična delitev pri nas poteka na zelo negativen način z negativnimi oznakami: črni, rdeči, domobranci, komunisti ipd.

    S temi oznakami se prekrije bistvo problema in rešitve, i se ojača medsebojni nerazumevajoči in nesodelovalni zid.

    Komu to koristi? Slovenski skupnosti in dobrohotnemu človeku v njej, prav gotovo ne.

    Te oznake bi morali zamenjati z vrednotno usmeritvijo in vrednotnimi besedami, ki bi razjasnile kdo si prizadeva za skupno dobro slovenske skupnosti. na ta načini ne bi poglabljale medsebojno nerazumevanje in nesodelovanje, ampak nasprotno.

    Drug do drugega imejmo potreben toleranten pristop, ki omogočal normalen pogovor in iskanje vrednotnih rešitev za rast slovenskega skupnega dobrega.

    Pozitiven trud osrečuje človeka, negativen pa ga onesrečuje.

    • Ker nezreli obvladujejo družbo s pridobljeno zunanjo močjo, ostalim družbenim skupinam sprejeti družbeni mehanizmi preprečujejo, da bi bili zrelo dejavni in vključeni v prizadevanje za skupno dobro …

  4. Če v političnem delovanju ni osredotočenja k vrednostni usmeritvi in vsebini, ljudje vsebino prezrejo in se le opredeljujejo površinsko, pri čemer so pomembne nepomembne lastnosti in stvari.

Comments are closed.